Letnik: 2005 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Janez Golič

MARK SANDMAN

Sandbox: The Music Of Mark Sandman, 2CD + DVD

Hi-N-Dry, 2004

No, še eni ostanki, s katerimi bodo obrali ljubitelje in zaslužili na račun mrtve legende, sem si mislil, ko je na internet pricurljala novica, da Billy Conway in Dana Colley pripravljata zbirko neobjavljenih posnetkov nekdanjega kolega iz skupine Morphine, Marka Sandmana. Namigov za tako razmišljanje je bilo več; že zadnji, posthumni album Morphine, The Night, je bil zvočno neizenačen, nedokončan izdelek, pa vendar poln zglednih pesmi. Še prej so Morphine objavili kompilacijo B-sides and Otherwise, kjer so že zbrali posnetke, ki jih na rednih albumih ni bilo. Za povrh so posthumno ugledale luč sveta še tri neobjavljene pesmi na kompilaciji Best Of (kot bonus), zatorej si skoraj ne bi smeli obetati nadaljnjega kakovostnega gradiva (bližnji primerek take saj-ni-pomembno-kaj-feni-bodo-itak-pokupili-vse zbirke je kovček Nirvane, in še bi se jih našlo za zajeten kup).

Sandbox ni taka zbirka. Na njej ni ne obupnih poskusnih posnetkov, ne koncertnih ne radijskih izvedb, niti remiksov ali kakršnihkoli že drugačnih verzij že objavljenih pesmi. Vseh 31 pesmi je povsem »novih«. Žal na sicer bogato ilustriranem ovitku ni podatkov, v katerem obdobju in v kateri zasedbi so narejeni posamezni posnetki, je le spisek skupin in projektov, v katerih je deloval Mark Sandman. Teh je bilo namreč več: poleg Morphine so tu še vsaj Treat Her Right, konec osemdesetih let v Ameriki dokaj popularna Sandmanova zasedba, le da bluesovsko naravnana z izstopajočimi orglicami, ki jih je kasneje v Morphine tako učinkovito »zamenjal« baritonski saksofon. Poleg teh zasedb, s katerima je Sandman objavil serijo odličnih albumov, je vedno vadil in nastopal z lokalnimi glasbeniki v Bostonu, in kar je najpomembneje, ko je le utegnil, je svoje zamisli beležil na trak v lastnem snemalnem studiu Hi-n-dry. Po tem je dobila ime tudi založba, ki jo po Sandmanovi smrti vodita Colley in Conway.

Kakorkoli, v vseh teh zasedbah je bil Mark Sandman osrednja figura. Rad je preizkušal, kako se pesmi uresničujejo v sodelovanjih z različnimi glasbeniki. Tudi tisto, kar je posnel z osnovno zasedbo Morphine, je marsikdaj preseglo koncept oziroma zvok določenega albuma, in je obležalo na trakovih …

Tako je šele sedaj jasno, kolikšno je bilo njegovo obzorje in kakšna kreativna sila se je sproščala že v studijskih posnetkih. Kaj šele na odru, česar žal v naših krajih nismo dočakali. Marka je namreč prehitel srčni infarkt, in to prav na koncertnem odru v Rimu, sredi poletja leta 1999.

Sandbox prinaša skoraj dve uri neobjavljenega gradiva. Prvi CD je osnovan na zvoku Morphine (in njihovih odvodov), torej so v ospredju dvostrunski bas, baritonski saksofon in »skulirano« bobnanje Billyja Conwaya. Še najbolj je »skuliran« Sandman sam; malo je takih, ki bi bili istočasno tako potegnjeni vase in obenem izžarevali tolikšno slo po življenju. Drugi disk prinaša zgodnje obdobje in se vrti okrog neobjavljenih posnetkov skupine Treat Her Right. Večina te klubske glasbe je vpete v tradicijo bluesa in folka, a z nujnimi odstopanji. Ta se v obilici razprostirajo po celotni zbirki. Ne v Treat Her Right ne v Morphine na primer ne sodi španska romanca Hombres (v resnici zapeta v španščini), pa funkovsko poskočna Deep Six in s prekrasno klavirsko frazo spremljana Tomorrow, ki nedvomno sodi med najlepše pesmi, kar jih je spisal in posnel Mark Sandman.

Poleg dveh ur zvočnega gradiva je priložen še DVD, poln poslastic za ljubitelje Marka Sandmana. Bogat izbor intervjujev, nekaj neobjavljenih videospotov, izbor koncertnih posnetkov (spet zgolj neobjavljenih pesmi) in celo strip, sestavljen iz Sandmanovih skic, nudijo še dodaten vpogled v njegovo zapuščino. Ko bi le bil spodbuda za »pravi«, »uradni« DVD Morphine …

Že tako si skoraj ne bi smeli želeti več, pa vendarle. Sandbox zajema le površino zapuščine Marka Sandmana. V arhivih studia oz. založbe Hi-n-dry je menda še za nekaj albumov neobjavljenih posnetkov!

Janez Golič