Letnik: 2005 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Jane Weber
BYTHER SMITH
Throw Away The Book
Black and Tan Records, 2004
Ker gre za v našem prostoru popolnoma neznanega glasbenika, naj bo tale ocena opremljena tudi z biografskimi podatki, ki Smitha nenazadnje umeščajo v prostor in čas. Byther Smith je živa legenda bluesa iz Chicaga. Sodeloval je z največjimi imeni čikaškega bluesa, kot so Muddy Waters, Howlin' Wolf, Jimmy Reed in Otis Rush. Rodil se je v Monticellu, Mississippi, 17. aprila 1933. Prve glasbene izkušnje je imel z gospelom, h kateremu se je v raznih obdobjih kariere pogosto vračal. Kot najstnik se je preselil v Arizono, kjer je delal na ranču in ob vikendih igral na lokalnih zabavah v country and western skupini, zato ni nič čudnega, da ima na plošči All Night Long, ki jo je v devetdesetih letih izdal pri založbi Delmark, tudi nekaj countryjevskih tem. Leta 1957 se je po nasvetu bratranca, legendarnega J. B. Lenoira, preselil v Chicago. Začel je igrati in se učiti pri Robertu Lockwoodu in Hubertu Sumlinu, in sicer po načelu, če že imaš učitelja kitare, imej najboljšega. In izbira mentorjev je bila res posrečena, saj je posebej vpliv Huberta Sumlina občuten tudi na albumu Throw Away The Book. V zgodnjih sedemdesetih letih je Byther nastopal po klubih, kitaro in bas je igral v dvojni vlogi: včasih kot glavni član skupine, včasih pa kot najeti glasbenik. Nekaj zelo visoko ocenjenih posnetkov še na 45 obratih je posnel za diskografske hiše Bea and Baby, Cruise in Apex. Leta 1965 se je s skupino Gospel Travellers za nekaj časa ponovno vrnil h gospelu, v sedemdesetih letih pa je kar pet let igral v hišni skupini lokala Theresa's Tavern, kjer je pogosto igral z Juniorjem Wellsom. Leta 1979 se je Byther dokončno odločil, da bo nastopal pod lastnim imenom. Takoj je začel nastopati od vzhodne do zahodne obale. Posnel je kar nekaj plošč, med njimi so bile Addressing the nation with the blues (za založbo JSP), Housefire in I'm a mad man (obe za Bullseye) zelo uspešne. Sledila sta CD-ja, ki ju je izdala hiša Delmark Records (Mississippi Kid in omenjena All Night Long). V vseh teh letih je Byther Smith nastopal tudi po svetu. V Evropi je bil večkrat, med drugim tudi v karavani imenovani Chicago Blues Festival. Nastopal je na uspešnih lastnih turnejah med novembrom '94 in septembrom '99. Nastopil je tudi na pomembnih festivalih, kot je Moulin Blues Festival v Ospelu na Nizozemskem, na belgijskem festivalu Handzame Blues Festival, na Le Nuit De Blues in Sarreguemines v Franciji ter na Burnley Bluesfestival v Veliki Britaniji. Byther je v zadnjih letih izdal dva nova albuma, in sicer Smitty's Blues leta 2001 in leta 2004 še Throw Away The Book. Slednjega je predstavil na zadnji evropski turneji s skupino The Nightriders in 27. januarja tudi na odličnem koncertu v Postojni. Plošča v primerjavi s koncertom, ki je bil dokaj boogiejevsko obarvan (skoraj v slogu kakih Canned Heat), zveni presenetljivo molovsko in spominja na najboljše plošče Otisa Rusha. Človek včasih dobi občutek, da je Smith teh nekaj desetletij preživel v izolaciji od glasbenega dogajanja. Ne spomnim se namreč, da bi že kdaj slišal kaj tako starinskega, če se lahko tako izrazim. Kitarski slog Bytherja Smitha je v resnici star kakih 50 let in čisto nova fenderjeva kitara se mu kar nekako ni podala.
Jane Weber