Letnik: 2005 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Jane Weber

STEPHEN STILLS

Stills Alone

Gold Hill Records, 2004

Teksaški glasbenik Stephen Stills (rojen leta 1945 v Dallasu), ki ga najbolj poznamo po delu s skupinama Buffalo Springfield in Crosby, Stills, Nash and Young, je multiinstrumentalist, saj igra kitaro, klavir in bobne. Novo ploščo z naslovom Stills Alone s posnetki iz leta 1991 je izdal pri majhni ameriški založbi Gold Hill, zato jo boste v Evropi težko našli. Skupina Buffalo Springfield se je razšla zaradi različnih pogledov njenih članov na svojo glasbo in predvsem zaradi močnih avtorskih osebnosti. O zbirki te zasedbe za založbo Rhino smo pisali pred kratkim.

Stills je leta 1968 v družbi dveh znamenitih glasbenikov, Mika Bloomfielda in Ala Kooperja, posnel prvo solistično ploščo s prizvokom rhythm and bluesa z naslovom Supersession, igral je basovsko kitaro na prvencu Joni Mitchell; glasbeni novinarji so takrat razširili govorice, da Stills hodi na inštrukcije prav k Jimiju Hendrixu. Stills Alone je samosvoja plošča glasbenika, ki je bil vedno eklektik in je torej igral zelo raznoliko godbo (od hard rocka do posladkanega countryja), in pomeni njegovo vrnitev h koreninam lastne glasbe. Stills se je tokrat izognil modernim zvokom in v preprostem studiu na Floridi posnel zbirko desetih akustičnih skladb, med katerimi so štiri zanimive priredbe. Pesem Everybody's Talkin' poznamo iz zakladnice ameriškega kantavtorja Freda Neila, pretresljivo balado o človeku, ki se je znašel v brezizhodnem položaju, Ballad of Hollis Brown, je v šestdesetih letih napisal Bob Dylan, In My Life je bila uspešnica skupine The Beatles, tradicionalno balado o slepem glasbeniku Blind Fiddler pa je v najbolj znani različici posnel protestnik Pete Seeger.

Stills je tako priredbe kot avtorske skladbe, v katerih poje o klicih nočne ptice in opeva žalost, ker mu ni nikoli uspelo najti pravega dekleta, posnel v prepoznavnem slogu. Preprosto, včasih prav naivno poezijo podaja z visokim hripavim glasom in jo podlaga s cingljajočo akustično kitaro, katere zvok spominja na lucidne prijeme Roya Harperja. Ker se gredo stari rockerji nekakšne preroke in poslance ekoloških gibanj, niti Stephen Stills ni pozabil na amazonske gozdove, v Amazonii se je še enkrat predstavil kot domiseln kitarist.

Plošča Stills Alone je zrelo delo odličnega glasbenika, iz nje veje nekakšna življenjska vedrina in brez sramu jo lahko postavimo ob bok njegovim starejšim solističnim izdajam. Stills bo z novo glasbo navdušil starejše, a tudi mlajše občinstvo, saj je akustika zaradi vplivnega MTV spet aktualna. Osamljeni kavboj utegne tokrat prepričati tudi vas.

Jane Weber