GIRLS AGAINST BOYS, GUTBUCKET

Kset, Zagreb, 22. 2. 2005

Čeprav newyorška skupina GVSB od albuma You Can't Fight What You Can't See iz leta 2002 ni izdala ničesar, je našla razlog za kratek obisk evropskih odrov in v osemdnevno turnejo po mestih, ki so se ji vtisnila v spomin zaradi pozitivnega ozračja v preteklosti, uvrstila tudi Zagreb. Nedvomno zaradi odziva na njen nastop leta 2002, ko je za predskupino v istem klubu izbrala naše Psycho-path. Glede na to, da je bila dvorana tudi tokrat polna, gre očitno za obojestransko ljubezen z zagrebškim občinstvom.

Najprej pa je oder zavzela skupina Gutbucket, eklektična jazzovsko usmerjena instrumentalna zasedba. Njen ritem je v osnovi rockovski, čezenj pa s saksofonom dobesedno drvi v jazz. V nekaterih trenutkih je prašila rock jazz, celo jazz punk, drugič je zašla v nežnejše jazzovske melodije, medtem pa je uspela obuditi naše spomine na zgodnjo Miladojko Youneed. To je bilo moje prvo srečanje z Gutbucket, zato je za protiutež nastop GVSB zvenel celo preveč znano. Bilo je, kot da bi nas prestavili v leto 1996. Takrat so imeli v Ljubljani nastop ob izidu albuma House of GVSB, tokrat so odigrali večino pesmi ravno s te plošče. Kasnejše obdobje, v katerem so se najprej opekli v poslih z veliko založbo (album Freak*on*ica), potem pa izdali na začetku besedila omenjeni album, so predstavili le z nekaj pesmimi. Nastop je bil slabši od odličnega ljubljanskega, bil je zvočno bolj rudimentaren (možen razlog: za to turnejo je originalnega klaviaturista Elija Janneyja zamenjal John Schmersal iz skupine Enon) in je potekal v pomanjkanju občutka za stopnjevanje atmosfere, ki je za hrupno, a vendar mračnjaško čutno glasbo GVSB zelo pomembna. Igrali so hladno in rutinsko, kot da se ne bi zavedali, da imajo pod odrom razgreto in navdušeno občinstvo, ko pa so se stvari proti koncu koncerta vendarle ogrele in stopnjevale, so nastop kar končali in v dodatku ponudili le en komad. Povrh vsega potovanja v preteklost preprosto niso zanimiva.

Viva