Letnik: 2005 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: TC Lejla Bin Nur

Khaled

TALET (3), TNIN (2), VAHED (1): KHALED!

Aïcha[i] (Goldman/Khaled)

Album: Sahra (1996)

Comme si je n'existais pas (Kot da me ne bi bilo)

Elle est passée à côté de moi (je šla mimo mene)

Sans un regard reine de Saba (brez pogleda, kraljica iz Sabe)

J'ai dit, Aïcha, prends tout est pour toi! (rekel sem, Živa, vzemi, vse je zate!)

Voici, les perles, les bijoux (Izvoli, bisere, dragulje)

Aussi, l'or autour de ton cou (Tudi zlato, da objame tvoj vrat)

Les fruits, bien mûrs au goût de miel (Sadje, zrelo, z medenim okusom)

Ma vie, Aïcha si tu m'aimes ... (Moje življenje, Živa, če me hočeš ...)

J'irai où ton souffle nous mène (Šel bom, kamor naju popelje tvoj dih)

Dans les pays d'ivoire et d'ébène (V dežele slonovine in ebenovine)

J'effacerai tes larmes, tes peines (Izbrisal bom tvoje solze, tvojo bol)

Rien n'est trop beau pour une si belle! (Nič ni prelepo za tako lepoto!)

Oooh! Aïcha, Aïcha, écoute-moi (Oh! Živa, Živa, poslušaj me)

Aïcha, Aïcha, t'en vas pas (Živa, Živa, ne hodi stran)

Aïcha, Aïcha, regarde-moi (Živa, Živa, poglej me)

Aïcha, Aïcha, réponds-moi (Živa, Živa, odzovi se)

Je dirai les mots des poèmes (Govoril bom besede pesmi)

Je jouerai les musiques du ciel (Igral bom glasbo nebes)

Je prendrai les rayons du soleil (Vzel bom žarke sonca)

Pour éclairer tes yeux de rêves (da razsvetlim tvoje oči iz sanj.)

Oooh! Aïcha, Aïcha, écoute-moi (Oh! Živa, Živa, poslušaj me)

Aïcha, Aïcha, t'en vas pas (Živa, Živa, ne hodi stran)

Elle a dit, garde tes trésors (Rekla je, kar obdrži svoje zaklade)

Moi, je vaux mieux que tout ça (Več sem vredna kot vse to)

Des barreaux sont des barreaux même en or (Rešetke so rešetke, četudi iz zlata)

Je veux les mêmes droits que toi (Hočem enake pravice kot ti)

Et du respect pour chaque jour (In spoštovanje za vsak dan)

Moi je ne veux que de l'amour ... (Samo ljubezen hočem ...)

Oooh! Aïcha, Aïcha, écoute-moi (Oh, Živa, Živa, poslušaj me)

Aïcha, Aïcha, t'en vas pas (Živa, ne hodi stran)

Nbrik Aiša ue nmut alik (Želim te, Živa, in umiram zate)

Hedi kseit hajeti u hobi (To je zgodba mojega življenja in moje ljubezni)

Enti omri u enti hajeti (Ti si moje žitje in moje življenje)

Tmenit ene aiš maak rir enti (Rad bi živel s tabo in samo s tabo)

Oooh! Aïcha, Aïcha, écoute-moi (Oh, Živa, Živa, poslušaj me)

Aïcha, Aïcha, ana nbrik (Živa, Živa, želim te)

Oooh! Aïcha, Aïcha, t'en vas pas (Živa, ne hodi stran)

Aïcha, Aïcha, ou nmout alik (Živa, Živa, umiram zate)

Aïcha, Aïcha, réponds-moi (Živa, Živa, odzovi se)

lalala ya leili ... (tralala o noč ...)

Enega najpomembnejših in svetovno najbolj uveljavljenih glasbenikov arabskega sveta in Severne Afrike ter nenazadnje Alžirije smo pri nas čakali dolgo. »Predolgo!« sem si mislila leta 2000, ko je končno, po desetletju čakanja, le nastopil na Drugi godbi pred nabito polnimi Križankami, ki so za piko na i z njim prepevale Ajšo. »Drugod!« sem si mislila, da kraj ni pravi, potem ko sem po medmrežju slišala maroške koncertne posnetke iz 21. stoletja. Zdaj, ko se vrača v Križanke in na Drugo godbo, kjer bo nastopil 11. junija, si mislim, da sta kraj in čas morda vendarle kar pravšnja.

Tudi zato, ker sem morda (končno!) sprejela, da šeba ni več, da je samo še Khaled: glasbenik, ki je zrasel in odrasel, v nekaterih prvinah odcvetel, v drugih dozorel, skupaj s tridesetimi leti poklicne kariere glasbenika – ja, minila so polna tri desetletja, odkar je izšel alžirski prvenec Trigue lycee, ko je imel Khaled komaj 14 ali 15 let, prištela pa bi lahko še dobrega pol desetletja od prvih nastopov po porokah pri devetih. Od tega (skoraj) dve desetletji deluje v Evropi, kamor se je preselil iz Orana (najprej v Marseille, nato v Pariz, zdaj v Luksemburg) kmalu po prvem festivalu raija v Bobignyju pri Parizu (23.–26. 1. 1986), koncertu, ki ga je zaznamoval najbolj od vseh, kakor piše v avtobiografiji Za nasmehom (glej Musko št. 11-12/04). Od tega ima zajetno desetletje svetovni uspeh kot Khaled najprej z Didi (1992), nato z Aicho (1996).

Ostri jeziki bi morda rekli, da torej tudi že skoraj desetletje njegova zvezda tone, vsaj od veleuspešnih Sonc z Rachidom Taho in Faudelom (1998). Morda res, a koliko neanglofonskim glasbenikom je tak met uspel z vsako ploščo? Vsaj enkrat? Ni jih veliko, mar ne? In čeprav svet ne dobi vsako leto nove Khaledove uspešnice za na karaoke in 1001 priredbo, sta že kratko brskanje po internetu in površen pregled foruma na njegovih (dokaj neaktualnih) spletnih straneh dovolj, da vemo, da Khaledu ne manjka (poznavalskih) privržencev: arabskih in nearabskih. Tudi pregled dogajanja na prizorišču svetovnih godb in pisanja (ne)strokovne javnosti pokaže povečini podobo uspešnega in cenjenega glasbenika, čigar »zvezda« vztraja. Ne nazadnje je prav letos marca dobil prestižno svetovnoglasbeno nagrado Radia BBC 3 za najboljšega glasbenika leta 2004 na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, in čeprav se osebno sicer nikakor ne zanašam na okus te in podobnih institucij nagrad, pomeni v glasbenem poslu in svetu vendarle veliko priznanje.

Ja, Khaledova pot (glej obsežen članek v Muski št. 4/00) od prvih korakov doma in nato v svetu do danes je bila dolga in verjetno kljub uspehom nemalokrat dokaj naporna; ta sicer povečini nasmejani glasbenik, ki prisega na zabavo in dela glasbo za zabavo, rad kdaj pa kdaj stegne jezik in pove svoje, poleg tega se tu in tam zaplete v spore z oblastmi in uradi ter tudi prekrši kakšno pravilo. Resda pa se je njegovo divje rokenrai življenje s poroko in hčerkami povečini umirilo. Umiril se je tudi divji tarab njegove glasbe in glasu, ki sta se obrusila v dolgih letih življenja, nastopanja in srečevanja z glasbami in z Glasbo.

Čas in kraj se mi zdita kar pravšnja tudi zato, ker se mi po zadnji plošči Ya Rayi (glej Musko št. 11-12/04) in po zadnjih novicah ter celo slišanih in videnih svežih posnetkih odlomkov nastopov dozdeva, da Khaled znova uživa v petju in na odru ter z legendarno karizmo razširja neubranljivo radost med občinstvo. Upajva, da se ne motim in da bo tokrat Ljubljano res ožaril Khaledov nasmeh.

TC Lejla Bin Nur

Kebu[ii]

Album: N'ssi n'ssi (1993; tudi prej večkrat posneta kot Koubou idr.)

Sredi gneče, hrupa in zabave iščem odmev njene vonjave

z glasnimi prijatelji obkrožen, sem strahotno sam, otožen

zamišljeno izgubljam se v njeni daljni lepoti

nič – nič drugega ne vidim v svojih sanj slepoti

nič – nič ni važno, samo njen dotik iz davnine

in nema obljuba ljubezni, ki bije iz natrpane praznine.

Mora biti moja – ko se vrne, ko zvezda združitve se utrne.

Pij, dokler ne boš pijan kot jaz – da pozabil bi,

da skoz besed plaz zaman iščem njen glas – ki ga ni;

pijan od pogleda obljube, obljube toplega poljuba, sladkega dotika

pijan na svet – šele ko bo moja spet, življenje končno me zamika.


Abdel Kader[iii]

Album: N'ssi n'ssi (1993)

Abdel Kader, moj mojster, moj vodnik – pomagaj!

Olajšaj bolečino, daj mi moči – pomagaj!

Pomagaj, da se prebijem skoz črne temnine razkosane duše:

O! Sladko dekle moje domovine!

Zakaj je moje srce tako vznemirjeno

in tvoje tako prekleto spokojno?

Četudi sem jo ljubil na vso moč, ji dal vse ljubezni radosti,

se je obrnila stran. In odšla – po noči sladkosti.

Norosti! Norosti! Norosti!

Abdel Kader, čuvar ključev in čuvar moje duše – pomagaj!

Nebesa sem zapustil – njena ramena

Vrnil sem se na zemljo – daleč od njenega objema.

Prosim, moledujem:

življenje je dolgo, lahko začnem znova;

ozdravi me, odreši me

Norosti norosti norosti –

moje neskončne bolesti!


Izbrana (uradna) diskografija

Cheb Khaled, Le Roi du Rai (Celluloid/Mellodie)

Cheb Khaled in Cheba Zahouania, Les Monstres sacres du rai (Michel Levy Production)

Cheb Khaled in Safy Boutella, Kutche (Stern's)

Khaled, Khaled (Barclay, 1992)

Khaled, N'ssi n'ssi (Barclay, 1993)

Khaled, Sahra (Barclay, 1996)

Khaled, Taha, Faudel, 1, 2, 3 Soleils (DVD in CD) (Barclay, 1998)

Khaled, Kenza (Barclay, 1999)

Khaled, Ya Rayi (AZ/Universal, 2004)

OPOMBE

1 Odločila sem se za različico s prihodnjikom, ne pogojnikom: morda bodo tokrat v avditoriju Križank uspeli tudi arabski deli.

2 Prevoda sta svobodna, prirejena po okrajšanih prevodih v spremnem besedilu k plošči brez primerjave z izvirnikom. Rada bi priložila še kakšen drug prevod z izvirnikom vred, a žal Khaledove plošče povečini nimajo prevodov, le izvirnike, pa tudi drugod ni najti prav dosti prevodov.