Muškat Hamburg

Sam poskrbi ...

... za svojo rit! – je manifestativni odgovor štajerskih punkrockerjev Muškat Hamburg na najpogostejše vprašanje človeške rase: »Zakaj?« »Ker je bila rock'n'roll scena pri nas zadnja leta v stagnaciji, zdaj pa ne bo več! Ker ljudje potrebujejo rock'n'roll in jim je to treba povedati!«

In ker je čas za akcijo, smo s kitaristom Ottom Corporalom Cuttom-Buttom, pevcem Madam Fuckerjem in basistom Sissyjem Popom odprli letošnjo sezono na ljubljanski Špici. To je bil še en vikend, ki so ga Muškat Hamburg izkoristili za snemanje. »Če ne bo toče, bo letnik 2005 hudičevo dober in vreden pokušine,« obljubljajo. Za snemanje v Kif Kifu so se odločili zaradi dobre izkušnje s snemanjem za ploščo Lepi in prazni, kompilacijo priredb Pankrtov. »Z Alešem Dvorakom smo se ujeli. Blizu mu je zvok, ki ga hočemo. Še prej smo ga zasuli s Turbonegro, Hellacopters, Gluecifer. S to EP-ploščo bomo opozorili na tisto, kar šele pride,« razlaga Otto, ki mu v besedo poseže Sissy: »V to gremo, da vse naredimo sami in dobimo, kar hočemo. Čas je pravi, to čutim. Vso zadevo vlečemo za sabo že nekaj časa in radi bi sprostili nabrano energijo. Radi bi naredili korak naprej.« Fantje se ne branijo pomoči, a še nihče ni pokazal zanimanja, da bi založil njihov album. »Če sam ne poskrbiš zase, potem te ni. Na nikogar ne moreš računati!« je prepričan Otto.

Muškat Hamburg so naokoli že osem let, vendar so trde korake naredili šele v zadnjih dveh letih. Skupina je bila spočeta na festivalu Zgaga leta 1996, vsa ta leta je dozorevala na severovzhodu Slovenije. »V prvi fazi smo delovali predvsem na lokalnem prizorišču. Nismo bili dovolj močni!« opisuje začetno fazo Sissy. Ottododaja bolj poglobljeno samorefleksijo: »Dolgo smo iskali ljudi, s katerimi bi bend dobro deloval. Prej je bilo tako, da si dobil človeka, s katerim si prišel do določene stopnje, ko je bilo treba zadevo posneti, jo postaviti v okvir in na trde temelje. Prav na tej točki se šele vidi, ali bend deluje ali ne. Ko stvar ne gre naprej, je bolje presekati in začeti znova. Ves čas smo verjeli, da bo prišel trenutek, ko bo iz vsega skupaj nastalo nekaj dobrega.« To se je zgodilo ob trku s članoma Opus Hey, bobnarjem Bizgo The Panzerjem in kitaristomKukijem Cold Eyem, s katerima se je ustoličila današnja zasedba. »Dozoreli smo. Spoznali smo se,« razlaga Otto še vedno s pogledom nazaj: »Prej je vsak silil k svojemu robu. Nekdo je silil v Ramones, drugi v Iron Maiden – in zadeve so se med seboj teple. S časom smo se naučili te zadeve križati in v bendu je nastal konsenz.«Sissy ga z nasmeškom dopolni: »Vsi smo vzljubili sredino.«

Z izborom med finaliste lanskega Klubskega maratona se je pot Muškat Hamburg začela naglo daljšati, a pred samim finalom tega potujočega festivala so doživeli hudo prometno nesrečo, v kateri je nevarno utrpel Sissy. Odpovedana so bila vsa gostovanja Muškat Hambrurg (in tudi CZD, katerih član je Sissy alias Silvood leta 2003). Prisilna poravnava, kot temu nasmejano pravi, jih je še bolj motivirala. »V tem času so se napolnile baterije. Zdaj gre za nekakšen izliv jeze, močnejši smo kot prej, podobno, kot smo bili po vsaki zamenjavi zasedbe.«Od začetka leta so Muškat Hamburg v popolnem pogonu. Drzno in zanesenjaško so na pustno soboto zasedli oder ljubljanskega Channela Zero, kjer so nastopili z Erotičnimi in s Thunderbabies. Marsikdo je padel na rit. Pred prisotnimi je nastopil slovenski odgovor na norveške Turbonegro. »Njihov vpliv je najbolj očiten zaradi našega nastopa na Turbonegro partyju, ki smo ga pomagali organizirati januarja v mariborski Pekarni,« se ne otepa primerjave Otto, ki so mu takšne primerjave kompliment. A Sissy vseeno opozori: »Turbonegro so prišli v naš špil relativno pozno.«»Ja, prej smo se našli v Motörhead, AC/DC, Iron Maiden, Gluecifer. Prej smo jih poznali kot Turbonegro,« se takoj odzove Otto. »Ko smo odkrili Turbonegro, smo našli kar nekaj šokantnih medsebojnih vzporednic, podobnih značilnosti v razvoju, vztrajnosti, spremembi zvoka.« V tistem trenutku nas je od spomladanskega sonca omotične zdramil besen lajež srboritega psa, ki ga je lastnik miril. »Glej, kako mu drži gobec!« se je končno prvič oglasil Madam Fucker. Otto mu je takoj zabrusil: »Tako kot mi tebi!« V lokalnem okolišu znan tudi pod vzdevkom Radgonski Biser, se distancira od intervjujev, saj »so mi pred časom prepovedali dajati izjave. Velikokrat je bilo tako, da kaj si bodo pa zdaj mislili o nas. V bendu igram vlogo bebčka!« Naj bo še takšen tepček, skupaj s celim bendom tvori za Slovenijo zelo čvrsto koncertno skupino, ki jo odlikuje zavestni rockovski aktivizem.

Konec marca so v mariborskem Gustafu organizirali Garage Explosion in nanj povabili tovariške skupine The Real Things in Thunderbabies iz Ljubljane, Dr. Zero s Sladkega vrha ter zagrebški skupini Erotic Biljan and His Heretics in The Babies. »Ker je dovolj festivalov po geografskem in premalo po vsebinskem ključu! Ker se je oblikovala 'kritična masa' bendov, ki potrebuje takšne festivale, in nasprotno!« so razložili namen festivala v minimanifestu. »Pomembno je, da scena drži skupaj. Če so bendi močni, je tudi scena močna. Do stagnacije naše rockovske scene je prišlo, ker ni bilo več velikih bendov, ki bi vlekli za sabo mlajše in celo sceno,« je prepričan Sissy. Medtem ko Otto razmišljujoče odgovarja na očitke, da se gredo rešitelje scene: »Morda je bil namen našega manifesta prav v tem, da bo kdo tako mislil. Čisto vseeno je, kdo je rešitelj, pomembno je, da se na odru nekaj dogaja, da bo izšla dobra plošča. Preveč je malodušja okoli nas. Sprijazniti se je treba s tem, da so stvari na psu. Treba je zavihati rokave in jih popraviti.« Ali kot pravi Sissy: »Brez švica ni rock and rolla!«

BIGor