Letnik: 2005 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Jure Potokar

MADELEINE PEYROUX

Careless Love

Rounder, 2004

Madeleine Peyroux se lahko še tako razburja, ker jo vsi primerjajo z Billie Holiday, ampak podobnost je tako presenetljiva, da se tega ne bo nikoli otresla. To ni nujno slabo. Gospodična s francoskim priimkom se je rodila pred dvaintridesetimi leti v Ameriki, odraščala pa je na relaciji Kalifornija-Brooklyn-Pariz, in zdi se, da so vse te lokacije vplivale na njeno glasbeno pot. Leta 1996 je izdala opazni prvenec Dreamland (Atlantic), na katerem je interpretirala pop, bluesovske in jazzovske pesmi, spremljala pa jo je ekipa odličnih instrumentalistov, kot so Marc Ribot, Vernon Reid, James Carter in Leon Parker. Plošča je dokazala, da je Madeleine po glasu in interpretaciji pravo sodobno utelešenje velike Billie – in tako kot ona je najbolj zablestela v izvedbah bluesovskih skladb.

Zadnja trditev velja tudi za njeno dolgo pričakovano drugo solistično ploščo, ki je zaradi zelo spremenjenih tržnih razmer izšla pri manjši, pa zato morda prijaznejši založbi Rounder. Careless Love, kakor je plošči naslov, je namreč spet najmočnejša v izvedbi bluesa, po katerem nosi tudi naslov, čeprav je tokrat simpatična tudi v izvedbi pesmi Leonarda Cohena (Dance Me to the End of Love) in Dylana (You're Gonna Make Me Lonesome When You Go) ter Hanka Williamsa (Weary Blues). Pravzaprav se zdi, da je Madeleine vsaj načeloma primeren material za nadaljevanje trenda Norah Jones, Diane Krall in kakšne Mindy Smith, torej pevke, ki presega običajni najnižji skupni imenovalec okusa in se zavestno usmerja na zahtevnejše poslušalce, kar je formula, ki je vsaj prvi našteti ponesla med veliki zvezdi.

Z Madeleine se to skoraj gotovo ne bo zgodilo, ker je v izboru pesmi vseeno malenkost preveč eklektična in ker je spremljava manj premišljena, kot je pri omenjenih zvezdnicah, toda to še ne pomeni, da je plošča slaba. Prej nasprotno. Samosvojost je poleg glasu verjetno največja odlika Madeleine Peyroux. Očitno je tudi, da ji je globalni uspeh manj pomemben od osebnega zadovoljstva, razlogov zanj pa je na plošči Careless Love več kot dovolj.

Jure Potokar