QUEENS OF THE STONE AGE

Lullabies to Paralyze

Interscope, 2005

Pred izidom tega albuma smo se spraševali, kako bo na novo izdajo Queens Of The Stone Age vplivalo dejstvo, da v bendu ni več polovice ustanovnega dvojca, Nicka Olivierija. Pravilen odgovor bi bil, da ne prav dosti. Zakaj ga je Josh Homme lani tik pred snemanjem albuma, torej verjetno že s pripravljenimi komadi, sploh nagnal iz benda, ni najbolj jasno, zdi pa se, da je temu dogodku namenjen uvodni komad This Lullaby, ki nezadržno spominja na Kurta Cobaina in njegovo izvedbo Where Did You Sleep Last Night v odklopljenem nastopu na MTV tik pred njegovo smrtjo, simbolom bolečine kot popotnice poslavljanja od dolgoletnih pristnih vezi. Sicer pa ni plošča zaradi omenjenega odhoda izgubila skoraj nič rockovske ostrine, nekaj kosov poskrbi za rahel dvig »popoidnosti«, če lahko o tem pri Queens Of The Stone Age sploh govorimo, nasploh je malce bolj mračnjaška, kot smo od njih vajeni. Sicer ne ponuja prav nič presenetljivega ali bistveno novega. Nenazadnje jo je naredila ekipa dolgoletnih sodelavcev, ki smo jo videli tudi v živo v Križankah, z Joeyjem Castillom na bobnih, Troyem Van Leeuwenom na kitari in Markom Lenneganom na vokalih, medtem ko se na basu, ki je bil Olivierijeva domena, izmenjavajo Homme, Van Leeuwen in še en stalni »gost«, Alain Johannes. Gostujoči glasbeniki so tokrat Billy Gibbons iz ZZ Top, Shirley Manson iz Garbage in Brody Dalle iz Destillers. Zdi se, da plošča ne dosega veličine prejšnje Songs For the Deaf, je pa prijetno poslušanje za vse dolgoletne ljubitelje benda, ki izvira še iz časov Seattla, grunga in legendarne skupine Kyuss.

Viva