Letnik: 2005 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Janez Pirc

RAZLIČNI IZVAJALCI

The Rough Guide to Boogaloo

World Music Network, 2005

Tale kompilacija se je znašla v tokratnem izboru plošč zaradi zares posebne kombinacije nostalgije, plesne nalezljivosti in pozitivne naravnanosti, ki jih nudi. The Rough Guide to Boogaloo razkriva vpogled v vse bolj popularno in množično sprejeto glasbeno ustvarjanje nekaterih manj znanih in nekaterih uveljavljenih latinskoameriških glasbenikov, ki delujejo v New Yorku, kjer so večinoma tudi rojeni, s skladbami iz okvirnega obdobja med letoma 1964 in 1974. Čas ob prelomu šestdesetih let je za vse močnejšo latinskoameriško glasbeno sceno na Vzhodni obali ZDA pomenil kratko, a intenzivno obdobje, poimenovano tudi boogaloo, ki je bilo za mnoge ključno za kasnejši prehod v salso.

Boogaloo se je razvil zlasti na osnovi popularnega predhodnika mamba in pod močnim vplivom takrat razširjenega soula. Na albumu najdemo za ta slog značilne kratke in intenzivne plesne skladbe, ki se nam zlahka prikradejo v spomin že »na prvi pogled«. Na njih se najde pravšnja mera špangleščine ter popolne vsebinske neobremenjenosti in duhovitosti. Dobri primeri za to so na primer Tumbaloflesicodelicomicoso Celie Cruz, kar je gotovo ena najdaljših besed v naslovu skladb v popularni glasbi, Batman´s Boogaloo Bobbyja Valentina in odlična priredba A Deeper Shade of Soul Procula Harema izpod rok tolkalca Raya Baretta. Najbolj opazna imena ustvarjalcev, vseh po vrsti s kubanskimi ali portoriškimi koreninami, so poleg omenjenih še takrat mladi pozavnist Willie Colon, napol jazzovsko zveneči orkester bratov Lebron, trobentač Ralph Robles ter že tisti čas legendarni timpanist Tito Puente. Osrednji na albumu sta gotovo skladbi Fanie All Stars, zlasti koncertna Son, Cuero y Boogaloo. V tej superskupini, varovanki istoimenske znane založbe Fania, so delovali takrat najboljši latinski glasbeniki newyorške scene, med drugim že omenjeni Baretto na kongah, timpanist Orestes Vilato ter pevec Adalberto Santiago.

Nasploh so se v tistem času med mnogimi aktivnimi latinskoameriškimi glasbeniki ustvarili temelji za nadaljnja sodelovanja, ki so bila ključna pri preboju salse na prizorišče od srede sedemdesetih let dalje. Kar nekaj znanih imen smo lahko v salsa opravi srečali tudi na naših odrih. »Retronostalgija« sicer kratke dobe boogalooja bo gotovo pravšnja plesna glasbena doza za prihajajoče vroče dni ter seveda za vse ljubitelje newyorške latinske glasbe sicer.

Janez Pirc