Letnik: 2005 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

YOAN SORIANO

Afrobachata

Batey Records/Mambo Media, 2004

Yoan Soriano je bil med nastopajočimi v filmu Santo Domingo Blues, ki smo ga lahko marca letos videli v Cankarjevem domu na 7. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma. Plošča Afrobachata je tudi prva iz serije plošč glasbenikov iz omenjenega filma. V kratkem se ji bosta pridružili še plošča s filmsko glasbo različnih izvajalcev in plošča Luis Vargas Live s posnetki osrednjega lika omenjenega filma. V njem je Soriano hitro osvojil naša srca. Njegov videz nam je namreč takoj povedal, da gre za glasbenika z močnimi afriškimi potezami, saj je bil precej temnejši od drugih dominikanskih glasbenikov. Bachata, ki se je rodila v predelih Dominikanske republike, ki mejijo na Haiti, ima namreč v sebi ravno afriške korenine. Enako je z življenjsko zgodbo Yoana Soriana. Rojen je bil v bateju Guanuma, v notranjosti dežele. Bateji so v Dominikanski republiki barakarske naselbine črnih priseljencev s sosednjega Haitija, ki delajo na plantažah sladkornega trsa. Gre za najrevnejše in najbolj marginalne skupine prebivalstva, največkrat tudi za ilegalce. V času kolonializma je imela vsaka plantaža sladkornega trsa svoj batej. Tedaj so v njih živeli črni sužnji, danes pa so jih zamenjali ilegalni priseljenci. Še vedno so to najpomembnejši centri afriške kulture v tej karibski državi. V teh socialnih okoljih ima v religiji pomembno vlogo haitijski vudu, v glasbi pa izstopajo močni ritmi.

Yoan Soriano je v bateju preživel mladost, ki ni bila prijetna, saj se je preživljal z nabiranjem dračja po hribih. Prvo glasbeno skupino je ustanovil kar z brati in sestrami, nanj pa sta močno vplivala tudi oče in mama. Še posebej oče, ki je bil vudujski duhovnik. Njuni imeni, Juana in Cande, se pojavljata v mnogih besedilih skladb Yoana Soriana. Afrobachata je sicer že njegova tretja plošča, vendar sta prvi dve praktično nedosegljivi, saj sta izšli pri manjši dominikanski založbi.

Yoan Soriano v glasbo ne vnaša le haitijskih vplivov, ampak tudi kubanski son, kar je svojevrstna novost pri izvajalcih bachate. Afrobachata je tako pomembna združba različnih afrokaribskih ritmov s plesno bachato, predvsem pa je to ena redkih dominikanskih plošč, na kateri je črnska kultura jasno poudarjena. Tega se namreč celo nekateri bachateri še vedno sramujejo, čeprav jasno vedo, da njihova kulturna ustvarjalnost izhaja ravno iz nje.

Marko Jenšterle