PAPA WEMBA and VIVA LA MUSICA

Mwana molokai/The First Twenty Years

Stern's Music, 2004

Založba Stern's Music je lani ponudila javnosti izjemno kompetenten glasbeni in besedni pregled zgodnjih 20 let glasbene kariere enega velikanov novega vala kongoleške popularne godbe Pape Wembe. S posnetki iz obdobja od leta 1977, ko se je Wemba prvič izkazal kot samostojen in upoštevanja vreden ustvarjalec, pa do leta 1997, ko je bil v zrelem obdobju glasbene poti, je založba zajela najbolj markantne etape na tej poti od zgodovine do aktualnosti kongoleškega glasbenega dogajanja. Ob tem pa album predstavi še Wembova uspešna srečanja s kopico znanih in manj znanih sodelavcev, ki so se pojavljali na ključnih ploščah iz omenjenega obdobja. Pregled je seveda celovit toliko, kolikor ga omogoča obseg dvojne plošče. Zato bi bilo nerealno pričakovati, da boste na njem našli vsaj drobec vsega, kar je glasbenega počel v omenjenem obdobju. Kot že podpis pove, je bila rdeča nit izbora iz bogatega diskografskega fonda, povezanega z njegovim imenom, njegovo delo z matično skupino Viva la Musica. Ta je bila zagotovo tudi osišče njegovih glasbenih prizadevanj, da bi ob bok velikanov kongoleške rumbe – Franca, Tabu Leyja ter njunih sodobnikov in posnemovalcev – postavil nov, svež, sodoben val z njegovim matičnim okoljem tesno povezanih glasbenih izrazov.

S Papo Wembo se sicer v teh krajih vsaj občasno srečujemo že vse od sredine 80. let, kar sovpada tudi z njegovim prodorom in pozneje prihodom v Evropo ter z njegovimi prvimi diskografskimi izdajami za mednarodno prizorišče. Na tej podlagi se je dogodil tudi njegov koncert na Drugi godbi leta 1990.

Papa Wemba je postal skupaj s skupino Zaiko Langa Langa eden izmed osrednjih akterjev novih glasbenih trendov v kongoleškem popu v 70. letih prejšnjega stoletja; vse do danes pa so ostali ena izmed najbolj vplivnih kreativnih sil v njegovi zgodovini. Tako je bilo tudi po razhodu jeseni leta 1974, ko je Wemba s še nekaterimi drugimi člani zapustil jedro skupine ter po poskusih z dvema novima skupinama jeseni leta 1976 ustanovil povsem lastno z imenom Viva la Musica. Viva la Musica je imela svojo prvo javno predstavitev 26. in 27. februarja 1977 v klubu Type K (izg. tipika) v Kinšasi, katerega lastnik je bil Tabu Ley Rochereau. Od tod dalje tudi štejemo dvajsetletno obdobje njenega delovanja pod vodstvom Pape Wembe, ki ga zamejuje tudi izbor na tem dvojnem preglednem albumu.

Album Mwana molokai/The First Twenty Years vsebuje 18 najbolj markantnih skladb, posnetih v obdobju med letoma 1977 in 1997 ter izdanih v začetku še na singlih v Kinšasi, pozneje pa tudi na dobro znanih albumih, ki so zaokrožili po svetovnih prestolnicah. Vsega skupaj ponuja na dveh ploščkih več kot dve uri sočnega kongoleškega popa z različnimi izraznimi poudarki, pri tem se ob Papi Wembi zvrsti še kar nekaj znanih kongoleških glasbenikov, ki so v posameznih obdobjih ali pri posameznih projektih sodelovali z njim. Tako se v skladbi Telegramme iz leta 1978 srečamo z dvema znanima članoma takratnih Francovih O. K. Jazz, z Lutumbom Simarom in Joskyjem Kiambakuto; pesem Amina je napisal pokojni Pepe Kalle in jo leta 1980 posnel z Wembo; pesem Loni je Wemba odpel v duetu z Emeneyo Djo Kesterjem; sledijo pa še skladbe, pri katerih je sodeloval s Hectorjem Zazoujem, z Bozijem Boziano in nekaterimi drugimi člani skupine Zaiko Langa Langa, s pevko Asto Paolo ter z izjemnim Koffijem Olomidejem. Za vsakim posnetkom, uvrščenim v to zbirko, stoji cela zgodba; če bi širili to predstavitev še na vseh teh 20 let dolgo vzporedno zgodbo o vlogi Pape Wembe na modnem in družbenem prizorišču v domovini, bi nastal vsaj kratek roman. A omenjene zgodbe velja prepustili prihodnosti, saj lahko počakajo na kakšno primernejšo priložnost, tokrat pa moramo opozoriti predvsem na dvoje: na izjemno dokumentarno in s tem povezano informativno vrednost tega dvojnega albuma ter na bogat glasbeni užitek, ki ga poznavalski izbor ponudi vsakomur, ki se zna potopiti v kongoleško in nasploh izborno afriško godbo.

Zoran Pistotnik