IRONHEAD, DOLLHOUSE, ELECTRIC FRANKENSTEIN

KUD Franceta Prešerna, Ljubljana, 25. 4. 2005

Koncert v organizaciji FV Music in v sklopu dobrodelne turneje za pomoč žrtvam min Save the Kids je v nedrje Kuda privabil peščico pravovernih punk rockerjev in druge radovedneže, ki jih zanima aktualna ponudba garažnega rocka. Izkazala se je za precej klavrno, če se omejimo na ameriški del nastopajočih, na srečo pa so bili na odru tudi Švedi Dollhouse, ki so rešili dogodek.

Še kar so se odrezali prvi nastopajoči, Ironhead. Klasična rockovska trojka (kolikor velja ženska na basu za klasiko) iz Virginie za seboj še nima zavidljive kilometrine. Odigrali so rudimentarno mešanico težkega rocka in surove punkrockovske energije, ki so ju lepo povzeli v zadnji zaigrani pesmi, priredbi Ace of Spades skupine Motörhead. Najtoplejši sprejem publike je zahvaljujoč daleč najboljšemu nastopu dobila mlada švedska skupina Dollhouse. Njihova glasba je že uspela pritegniti zanimanje rockovskih legend: Michael Davis (MC5) jim je produciral prvenec Rock and Soul Circus. Koncert so odprašili zelo prepričljivo, glasbeno pa stavijo na začetek 70. let in detroitsko dogajanje ter pri tem ne skrivajo ljubezni do soula in psihedelije. Občutek imam, da skupina ne bi bila tako prepričljiva, če bi ostala brez odličnega pevca Chrisa Winterja. Kot se rado dogaja pri navdihih iz 60. let, so se nekateri kosi sicer »vlekli«, toda bolj kot redki šibki trenutki nam bodo ostali v spominu uigranost, igrivost in bogastvo Švedov, o katerih bomo prav gotovo še slišali. Zvezde večera naj bi bili Electric Frankenstein, ki se po ameriškem podzemlju potikajo že kakih 15 let. V zasedbi je moralo priti do hudih sprememb, saj ni koncertni nastop niti zadišal po slovesu, ki ga imajo. Delež krivde moremo sicer pripisati slabemu zvoku, vendar pa bi po toliko letih igranja fantje lahko poskrbeli, da tudi v slabih razmerah zvenijo kolikor toliko suvereno. Žal so zveneli neuigrano, brez idej, primitivno, dolgočasno, neprepričljivo, tako da sploh ni čudno, da je polovica obiskovalcev dvorano zapustila še pred koncem nastopa, ki se je vlekel in vlekel. Tisti, ki smo ostali, smo bili za »trud« nagrajeni, saj so v sklepnem delu koncerta majhen oder Kuda do zadnjega kotička zasedli skoraj vsi člani treh nastopajočih bendov. Vrhunec kaosa, ki je sledil, je bila priredba pesmi I Wanna Be Your Dog skupine Stooges; odlično jo je odpel Šved. Ko so ga ljubosumno odstranili iz dosega mikrofona, so druge priredbe (TV Eye, Personality Crisis) ob solidnem instrumentalnem vložku glasovno zvenele neresno in zelo nekontrolirano.

Viva