ERRISLANNAN

All About Time

Raumer Records, 2004

FEENISH

Rabharta

Feenish Sound, 2005

Že leta 2002 sta za sv. Patrika v novogoriško Perlo prišli irski glasbeni skupini ErrisLannan in Feenish. Seveda sem šel na ta koncert in bil mogoče ravno zaradi neznanih imen presenečen nad glasbeno predstavo. Skupina ErrisLannan je glasbeno pot pričela leta 1993. Igra tradicionalno irsko plesno glasbo, za katero člani sami pravijo, da je v »galvanskem« stilu, za katerega sta značilna močan, enakomeren ritem in energičnost. V skoraj desetletni karieri so gostovali po vsej Evropi in ZDA, pohvalijo se lahko celo z nastopom za dansko kraljico. Violinist Mick Conneely je v skandinavskih deželah zelo dobro znan glasbenik, saj je tam skupaj z Brendanom Boylom in Mary Bergin večkrat nastopil v različnih televizijskih in radijskih oddajah. Posnel je tudi samostojni album z naslovom Selkie ter sodeloval pri snemanju albuma znanega flavtista Kevina Crawforda. Njegovo ime boste našli tudi na številnih drugih ploščah. Brendan Boyle prihaja, podobno kot Connely, iz znane glasbene družine. Tudi on je sodeloval z glasbeniki, kot sta De Dannan in Kevin Crawford, s katerimi je posnel več albumov. Svend Kjeldsen prihaja z Danskega. Že kot najstnik se je navdušil nad irsko tradicionalno glasbo in se seznanil z bodranom, ki ga je čisto prevzel. Pred dvema letoma je diplomiral iz irske tradicionalne glasbe, sodeloval pa je tudi v spektakularnem plesnem spektaklu Riverdance, ustanovil je skupino Moving Cloud in sodeloval v skandinavski skupini The Humdingers. Seamus Cahill igra irsko tradicionalno glasbo že od zgodnjih sedemdesetih let. Sodeloval je s številnimi skupinami, med katerimi sta skupini Ash Plant in omenjena Humdingers. Ob skupini ErrisLannan je tudi član danske zasedbe ULC, ki je lani dobila kar tri danske grammyje. Skupina je doslej posnela dva albuma: Live in zdaj aktualnega All About Time, ki prinaša ducat posnetkov. Kot si lahko mislite, gre za zbirko jigov, reelov, polk in starih dobrih irskih balad. ErrisLannan ni ravno znano ime v svetu folka, a vam to ploščo vseeno priporočam, saj prinaša svež pristop do ljudskega gradiva. Ti fantje niso naduti, ampak raje v slogu ponosnih Ircev nič kaj pompozno segajo po lastnih glasbenih koreninah. Prav preprostost, ki veje iz njihove glasbe, pa je njihova največja odlika.

Skupina Feenish je ime dobila po otoku, s katerega prihajajo predniki samih glasbenikov. P. J. Hernon, Marcus Hernon in Don Stiffe torej izvajajo tradicionalno glasbo, značilno za otok Feenish. Gre za antično galsko glasbeno tradicijo, v katero vključujejo originalne glasbene vložke. Brata P. J. in Marcus Hernon sodita med glasbenike, ki so v zadnjih treh desetletjih največ pripomogli k ohranitvi tradicionalne irske glasbene kulture. Prihajata iz glasbene družine in se že od zgodnjih otroških let ukvarjata z glasbo. Marcus se lahko pohvali kar s sedmimi nacionalnimi glasbenimi priznanji, kar mu je omogočilo gostovanje v različnih evropskih državah in ZDA.

P. J. je v letih 1970 in 1973 prav tako osvojil prestižno glasbeno priznanje, kar mu je omogočilo gostovanja po Evropi in številna snemanja. Bil je tudi ustanovitelj različnih glasbenih skupin. Zadnja leta je raziskovalec v Colemanovem centru v Sligeu.

Skupaj z bratom pa vodita različne poletne glasbene šole in festivale. Tretji član zasedbe, Don Stiffe, se prav tako ukvarja z glasbo že od otroških let. V svoji karieri je sodeloval s številnimi glasbeniki, kot so Dolores Keane, Donal Lunny in Andy Irvine, in z njimi je posnel več albumov. O albumu z naslovom Rabharta (Pomlad) sem bral zgolj v irskih revijah, vsekakor pa moram poudariti, da so zasedbe, kot je Feenish, pogosto bolj kot v Evropi znane v ZDA, kjer kajpak živi veliko Ircev. Album verjetno ne pomeni kakšne revolucije v tovrstni ponudbi, a je tako simpatičen v svoji preprostosti, da se ga kar nisem mogel naveličati. Naj dodam še to, da je trio Feenish najbolj močan v baladah, v katerih Don Stiffe spomni na Christyja Moora, Ewana MacColla in podobne pevce balad.

Jane Weber