PG SIX

The Well Of Memory

Amish Records, 2004

Pat Gubler alias PG Six, eden od ustanovnih članov kolektiva The Tower Recordings, je lani kot PG Six izdal svoj drugi uradni album, ki senzibilno dreza v dediščino sanjave amerikane, ameriške folk tradicije in zvočnih avantgard preteklosti. Odlika albuma je v strnitvi ameriške in britanske folk dediščine in njunem nadgrajevanju, ki se mojstrsko vtiskuje v samotne, lirične omamnozvočne elegije. V ušesa si prikličite Incredible String Band, The Band, Johna Faheyja, Devendro Banharta, s tem pa so vaša ušesa na pravi sledi eni od glasbenih stvaritev lanskega leta po mnenju mnogih ...

Pat Gubler je pot v glasbi začel kot klasični pianist v najstniških letih; nadaljeval jo je kot študent kompozicije na newyorškem kolidžu Purchase, v liberarni umetniški srenji, ki je svetu filma dala Hala Hartleyja. Vendar ga je kaj kmalu vase posrkala punkrockovska srenja. Z Markom Wolfom in Mattom Valentinom je v devetdesetih letih ustanovil bend kratke sape Memphis Luxure, ki se je kasneje razrasel v danes eno izmed ključnih zasedb svobodnjaških folk avantur The Tower Recordings. Kozmične improvizacije spreminjajočega se kolektiva, znalsko oplemenitene z različnimi godbenimi tradicijami, so v mnogočem odskočna deska za subtilna zvočna raziskovanja, ki jih uteleša v samostojnem ustvarjanju kot PG Six. V sežetju godb kolektiva se je srečal z mnogimi nenavadnimi glasbili, ki jih danes vključuje v pesmi. Te nevsiljivo potujejo po različnih svetovih, združujejo in raziskujejo tamkajšnje godbe; iskreno in brez tako popularnih kvazikonceptualnih ironičnih kaveljcev. Na prvencu, naslovljenem Parlor Tricks And Porch Favorites, je Gubler v pesmi vtaknil japonsko bambusovo piščal šakuhači, kitajsko d'tzu, turško sestro violine kemanče, harfo, bendžo, akustično in električno kitaro, skratka cvetober glasbil različnega izvora, historičnih funkcij v godbah, ki jih Gubler mojstrsko ohranja. PG Six tako v lastni glasbi odstira estetiko sodobne folk srenje, ki zajeta v masovni globalizem zanika postulat »avtentičnosti«, pojem, tako svet folk fanatikom, ki danes postaja zgolj tržna ukana pri mešetarjih s svetovnimi godbami. Gubler je svoj vzdevek PG Six pobral iz novele Bryona Gysina, očeta tehnike »cut up«. Kljub vsemu je v duhu Gubler bližji Jacku Keruacu, tako po pripovedništvu in liriki kot po klateštvu, prostranem popotovanju, povezanem s sodobno generacijo prevratnikov folka. In čeprav mnogi med njimi teme iščejo v onstranstvu betonske urbane džungle in se zatekajo k harmonijam daljnih dežel in drugače intoniranim sozvočjem, ki spominjajo na Harryja Partcha in Henryja Flynta, vendarle govorijo z urbano izkušnjo, ki potrjuje teze nekaterih sodobnih etnologov in folkloristov, da je folklora pravzaprav imaginaren pojem.

Plošča The Well Of Memory je korak naprej v ustvarjanju PG Sixa, ki se kaže v skrbno ustvarjenih desetih pesmi, pronicljivih aranžmajih, v katerih bežno slutimo vse njegove prejšnje izkušnje v punk rocku, odtrganost Captaina Beefharta in ljubezen do naprednih harmonij britanskih folkijev iz šestdesetih let. Pravzaprav PG Six v glasbi ohranja glavne elemente preteklosti, ki so tako značilni za generacijo sodobnih folkijev – nenavadna strunanja Johna Faheyja, surovost zgodnjega bluesa apalaških korenin (spomnimo se samo terenskih posnetkov pokojnega Alana Lomaxa), brnenje (drone) vzhodnjaških mistik in historični minimalizem. A Gubler v nasprotju s številnimi sodobniki vztraja v obliki pesmi ali kratkih instrumentalov, v katerih vedno muzicira, harmonizira in kroji melodijo. Lep primer je v dva dela razdeljena naslovna Well Of Memory Part 1 and 2, prva z izzvenevanjem kovinskih strun harfe, ki se nežno pretvorijo v melodijo v drugem delu skladbe, in druga osnovana na krhkem brnenju, ki se vedno bolj razrašča v hrupno disonantno polifonijo zvokov raznorodnega izvora, od orgel, piščali, orglic, kitarskih strun, harfe in primitivne elektronike. Že druga skladba plošče nas v prvem delu vodi v povsem drugo zvočno okolje, kjer prevladuje bendžo ob melanholičnih glasovih, ki nas na eni strani pozivajo Come In in po drugi dodajo ščepec ironije z »name yr price«. Prehod od skladbe Come In/The Winter It Is Past ter bendža do prepleta akustične in električne kitare zaznamuje kratko brnenje, v katerem se brati 50 orglic, ki jih je igrala publika na enem izmed nastopov v kultni newyorški špelunki Tonic. V tej skladbi in v sklepni Weeping Willow se krhkemu Gublerjevemu glasu pridruži kolegica iz Tower Recordings Helen Rush. PG Six v skladbah uporablja tehniko nasnemavanja, s katero doseže večrazsežno zvočnost, v kateri prevladujejo čiste, a prepogibajoče se kitarske linije. Njegovo petje je počasno, mestoma monotono v širini, a se skladno poda osebnim pripovedim, ki včasih sanjavo zaidejo v mitološke razsežnosti, prečene s sodobno odtujenostjo in samoto. Občasno Gubler citira, kot denimo v Old Man On The Mountain, kjer variira s tradicionalno melodijo skladbe The Cherry Tree Carol.

Gubler namreč pozna tradicijo britanskega otoka, saj se je nekaterih prijemov učil celo od Robina Williamsona iz legendarnih, ponovno delujočih Incredible String Band, katerih ploščo The Hangmans Beautiful Daughter smo mlajši lahko odkrili ravno prek današnjega folk preroda. A sam, sledeč informacijam in estetskim nazorom sodobne generacije, stvar ne bi poimenoval obujanje, saj so folkiji nenehno prisotni. Mogoče nikoli niso bili tako drzni, kot doslej, že dolgo pa jih ni bilo v prvem planu glasbene industrije, kot se dogaja z Devendro Banhartom in drugimi. Plošča Well Of The Memory je eden izmed vrhuncev te srenje, pa čeprav z rahlimi odkloni ne bo segla tako globoko po sredinskem poslušalstvu ...

Luka Zagoričnik