MOJOMATICS in KING KHAN and BBQ SHOW

Klub Shoto, Izola, 29. 5. 2005

Kakšno naključje? Na večer konca filmskega festivala Kino Otok v Izoli je na drugi strani Simonovega zaliva v klubu Shoto nastopil BBQ, ki je v garažnorockovskih krogih znan pod imenom Mark Sultan in kot član Spaceshits in Sexareenos, skupaj s Kingom Khanom, ki smo ga imeli priložnost videti pred tremi leti s spremljevalno zasedbo Sensational Shrines. Ob ponovnem srečanju je bilo očitno, da nas bo King Khan spet hotel prepričati v upravičenost vzdevkov – maharadža soula, boter vudu soula in Mohamed Ali rhythm and bluesa. Pred njunim nastopom smo imeli priložnost srečati še italijanski duet Mojomatics. Oblečena v črni obleki, kljub sopari v klubu, in opremljena s temnimi očali s črnimi okvirji sta takoj dala vedeti, da z njima ni šale. Še ena potegavščina, ki jo uporablja vedno več rockovskih skupin? Ne, zares sta bila prijetno presenečenje večera. Brez skrivalnic sta razkrila karte in s prepričljivim obvladovanjem odra in glasbil predstavila svoj garažni krvotok, ki z znanimi citati iz bluesovske, rhythm and bluesovske ter garažnorockovske zakladnice opleta na vse strani, vendar dovolj avtorsko in pristno, da sta odstopala od glavnih gostov večera. King Khan in BBQ sta pojavi sodobne garažne scene. Slednji danes deluje kot »človek orkester«, tokrat pa se mu je v »dva človeka bendu« pridružil še King Khan, ki je bil prej vsiljivec kot enakovreden soigralec BBQ-ja. Na podobnem tnalu kot Mojomatics gradita rokenrol predrznost še z dodatki rockabillyja in countryja, vendar se z zmedeno godbo hitro razvlečeta in ne prepričata dovolj. No, ja, bolje bi bilo poslušati le BBQ-ja, ki je s hkratnim igranjem bobnov in kitare ter z vnetim petjem pridobil kar nekaj simpatij. Predvsem med številčnejšo italijansko publiko iz Trsta in okolice, ki si je dobesedno priredila žur v klubu Shoto, v katerem je bilo le bore malo domačinov, kaj šele gostov in obiskovalcev Kino Otoka, na katerem bi v Berlinu živeči King Khan z bratom po indijski krvi in s kanadskim potnim listom brez težav nastopil v spremljevalnem programu filmskega festivala kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Gostje bi se lahko odzvali na eksotičnost na drugi strani obale, pa ne! Hm, kakšen paradoks!

BIGor