Carl Belew

Sprehod po osamljeni ulici

»Hvaležen sem Gospodu, da mi je dal nekaj talenta, in zdi se mi, da lahko še vedno napišem kakšno dobro pesem … me je pa stalo pravo bogastvo, da sem se naučil, kako je treba brati pogodbe. Zdi se mi, da bi zdaj lahko NAPISAL eno … in jo uglasbil!«

S temi besedami se je Carl Belew leta 1976 zahvalil za sprejem v nashvillsko Songwriter's Hall Of Fame, predvsem na podlagi kakega pol ducata antologijskih pesmi, ki jih je napisal v petdesetih in zgodnjih šestdesetih.

Belew, ki se je rodil aprila 1931 v Oklahomi (in tam leta 1990 tudi umrl), je že od leta 1955 snemal plošče, sprva za manjšo založbo Four Star in v rockabillyjevskem duhu; Cool Gator Shoes in Folding Money sta denimo dva bolj znana primera, ki pa nista dosegla večjega uspeha. Od leta 1955 je tudi sodeloval v radijski oddaji Louisiana Hayride, ki je bila odmevna, a za nekatere komercialno bolj uspešne glasbenike precej obremenjujoča prireditev; ena prvih potez Elvisovega menedžerja Parkerja je bila ta, da ga je »odplačal« iz Louisiane Hayride.

Maja 1957 je Patsy Cline posnela Belewovo pesem I Can't Forget You in septembra tega leta še Stop The World (And Let Me Off). Obe je napisal z W. S. Stevensonom in poznamo ju tudi v izvedbah Johnnyja and Jacka (leta 1958 sta s svojo različico prišla na sedmo mesto lestvice countryja), Waylona Jenningsa (1965), Dwighta Yoakama (2004. jo je uvrstil na album Dwight's Used Records) in drugih. Pesem Lonely Street naj bi konec petdesetih posnel Elvis Presley, vendar je postala uspešnica v izvedbi Andyja Williamsa (1959), pozneje pa še Patsy Cline, Gene Vincent in drugih.

Po ločitvi leta 1959 je Belew napisal pesem Am I That Easy To Forget, ki je postala njegov zaščitni znak, in s svojo izvedbo prišel na deveto mesto lestvice countryja. Takoj naslednje leto jo je na lestvico popa spravila Debbie Reynolds, leta 1968 pa je Debbiejin dosežek v Veliki Bitaniji precej izboljšal Engelbert Humperdinck; v njegovi izvedbi je pesem doživela svojo najbolj znano in definitivno izvedbo in prišla na tretje mesto britanske lestvice. Posneli so jo še Don Gibson, Skeeter Davis, Jim Reeves in drugi.

Po uspehu Am I That Easy To Forget je napočil idealen čas za albumsko kariero; izid svojega prvega albuma s kompleksnim naslovom Carl Belew je Belew leta 1960 podprl z manjšo uspešnico Too Much To Lose, med 1964 in 68 pa izdal še niz bolj in manj opaznih albumov, med drugimi Another Lonely Night (1965), ki je prinesel tudi njegovi izvedbi pesmi Stop The World in I Can't Forget You, in Lonely Street (1967), na katerem se je dokončno potrdil tudi kot izrazit poustvarjalec. Leto 1968, ki je prineslo album Twenty Shades Of Belew in na njem poleg dveh manjših uspešnic nekaj drugih zanimivih izvedb, denimo Possum Holler in Grandma's Patchwork Quilt, je bilo zanj še posebej pomembno, saj je poleg Engelberta njegovo ime na lestvice ponesel takrat že štiri leta pokojni Jim Reeves, ko je njegova izvedba Belewove That's When I See The Blues (In Your Pretty Brown Eyes) v piščev žep prispevala nekaj dodatnega drobiža.

Svoje redno albumsko obdobje je Belew zaključil leta 1972 z albumom When My Baby Sings His Songs, ki je prinesel duete z Betty Jean Robinson. Album sicer ni dosegel načrtovane komercialne ravni tandemov Johnny/June, Conway/Loretta, Porter/Dolly ali George/Tammy, vendar jim kljub temu mirno stoji ob boku. Po letu 1972 Belew ni več snemal rednih albumov, leta 1974 pa je posnel še zadnjo komercialno sorazmeroma uspešno malo ploščo, Welcome Back To My World. Plošče Carla Belewa boste zaman iskali v CD-obliki na Amazonu, vendar pa so v vinilni obliki na voljo v spletnem komglomeratu Gemm.com, Amazonova storitev zShops pa ponuja pisano paleto njegovih malih plošč prek trgovine Buckaroo Records.

Belewovi redni albumi so zanimivi tudi (ali predvsem) zaradi njegovih doživetih predelav nekaterih klasik countryja, med drugimi Release Me in There Goes My Everything (obe najdete na Lonely Street in obe sta posnela tako Engelbert kot Elvis), je pa nanje med leti 1964-68 shranil tudi vse uspešne male plošče, tudi tiste zgodnje rockabillyjevske.

Carl Belew ostaja za zgodovino popularne glasbe pomemben predvsem kot avtor, čeprav tudi njegova izvedbena zapuščina ni zanemarljiva. Ni obsežna, vendar je zanimiva tudi z vidika premišljevanja o tem, kako se avtorji na najrazličnejše načine lotevajo nekaterih svojih pesmi, uspešnih v izvedbah drugih.

Matej Krajnc

Viri:

http://www.rockabilly.nl/references/messages/carl_belew.htm

All Music Guide, www.allmusic.com

Patsy Cline Recording Sessions, http://www.patsycline.info/4-Star.html

Diskografija (albumi):

Carl Belew, 1960

Hello out There, 1964

Am I That Easy to Forget?, 1965

Another Lonely Night, 1965

Country Songs, 1966

Lonely Street, 1967

Twelve Shades of Belew, 1968

When My Baby Sings His Song, 1972