Letnik: 2005 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Kaja Šivic

Šestdeseta skupščina Jeunesses Musicales International

Od idej k dejanjem

Avgusta je na indonezijskem otoku Baliju potekala šestdeseta Generalna skupščina Mednarodne zveze Glasbenih mladin (Jeunesses Musicales International). Uradno so namreč organizacijo Glasbene mladine ustanovili julija 1945 v Belgiji in takoj nato še v Franciji, odkoder se je naglo razširila po evropskih deželah in v Kanado ter pozneje še na druge kontinente. Kljub preživetim različnim obdobjem je glasbenomladinska dejavnost še danes razvejana v petdesetih deželah po svetu in statistika poroča, da v njeni organizaciji letno poteka kakšnih 36000 različnih glasbenih dogodkov in projektov, ki pritegnejo več kot pet milijonov mladih.

Z Balija se je predstavnica Glasbene mladine Slovenije Petra Mohorčič vrnila polna vtisov in novih zamisli.

Lani je Generalna skupščina JMI v istrskem mestecu Grožnjan zbrala rekordno število udeležencev, več kot sto. Kako je bilo letos na Baliju?

Zbralo se nas je nekaj manj kot petdeset predstavnikov dvejsetih držav članic, seveda pa so mnoge Glasbene mladine, ki niso nikogar poslale na skupščino, pooblastile eno od prisotnih članic, da jih je zastopala.

To priča o največji koncentraciji Glasbenih mladin v Evropi, od koder je pot v Azijo dolga in draga. Ali pa smo morda preveč navajeni, da je vse v naši bližini. Je bila 60. obletnica na Generalni skupščini posebej obeležena?

Ne, le na kratko so predstavili aktivnosti, ki so jih različne Glasbene mladine po svetu letos pripravile v ta namen. Posebej pa se je za slavnostno ozračje potrudila gostiteljica, Glasbena mladina Indonezije. Povabljeni smo bili na večerjo z balinezijsko kraljevo družino, poslušali smo njihov nacionalni mladinski orkester s čudovito sedemnajstletno pevko pa njihov najboljši mladinski mešani zbor, ki ga je vsekakor treba ne le poslušati, ampak tudi gledati. Na enem od večerov sta nastopila njihov gamelan orkester in Jazz Big Band hrvaške Glasbene mladine, ki so ga gostitelji ob tej priliki povabili na turnejo sedmih koncertov po Indoneziji. Od vseh glasbenikov nas je najbolj navdušil kitarist gamelana. Z igranjem na dvovrato kitaro se je pridružil tudi Jazz Big Bandu. Nevrejetno je, kaj mu uspeva izvabiti iz glasbila, poslušali smo ga kot uročeni. Seveda se je mnogim med nami takoj porodila zamisel, da bi mladi gamelan orkester povabili na turnejo. To bi bil odličen projekt, tako kot tokratna zelo uspešna turneja big benda hrvaške Glasbene mladine v Indoneziji.

V Jazz Big Bandu igrajo tudi trije slovenski in en makedonski glasbenik. Kaže, da je bila na tem srečanju naša nekdanja država močno zastopana.

Pravzaprav smo bili res najštevilčnejši, še posebej močna je bila hrvaška delegacija. Najbolj zanimivo pa je to, da smo po novem v predsedstvu JMI od enajstih članov kar štirje iz regije, ki ste jo omenili. Makedonec je sredi mandata, ponovno sva bili za dve leti izvoljeni hrvaška kandidatka in jaz, nova članica pa je Črnogorka.

Je bil kljub toplim dnevom, bližini plaže in turističnemu okolju dnevni red skupščine naporen kot običajno?

Zelo. Urnik je bil natrpan od jutra do večera, tako da smo si plavanje lahko privoščili samo ponoči v bazenu. Poleg obveznega sestankovanja o poročilih za preteklo obdobje pa volitev in podobnega smo največ časa posvetili strateškemu načrtu. Predloge smo pripravili že na sestankih predsedstva, na Baliju pa smo oblikovali štiri delavnice, vsaka je bila razdeljena še v tri sklope. Teme so se dotikale organizacijskih, finančnih, promocijskih in tehnoloških vprašanj. Premlevali smo prepoznavnost in imidž Glasbene mladine in ugotavljali, koliko k njemu prispevajo naši projekti in programi, kot so festivali, tabori, koncerti, ter kako jih pripravljamo in kako se z njimi afirmiramo. Posebno vprašanje je bilo, kaj pomeni oziroma kaj predstavlja znamka Glasbene mladine. Mogoče res samo ime pove, da se ukvarjamo z glasbo in z mladimi, a meni se to ne zdi dovolj. Mislim, da bi vsak, ki pozna tvoje ime, moral vedeti tudi za tvojo idejo, ki je za imenom. Povedala sem, da to pri mednarodni družini Glasbene mladine pogrešam. Čeprav se z menoj nekateri niso strinjali, smo na koncu prišli do sklepa, da bi morali oblikovati projekte, ki bi nas zares mednarodno povezovali. Lahko seveda nacionalne organizacije počnemo različne reči in imamo različne programe, a če smo že skupna organizacija, bi bilo lepo imeti vsako leto vsaj en program, v katerem bi se vsi našli. To bi veliko pripomoglo k prepoznavnosti navzven in k občutku povezanosti navznoter. Od tu dalje šele lahko organiziranost širimo v države, kjer Glasbene mladine še nimajo. Pri tem je pomembna tudi odprtost do glasbenih zvrsti, ki je v Glasbeni mladini že dolgo pomemben element, a se strateški načrt nagiba k močnejšemu spodbujanju zvrsti, ki so mladim najbližje. Zato je bila toliko bolj zanimiva delavnica o demistifikaciji t.i. klasične glasbe, ki je izhajala iz predpostavke, da se interes za klasično glasbo med mladimi zmanjšuje. V pogovoru se je namreč izkazalo, da to nikakor ne drži za vso mednarodno druščino. Pojav je značilen za Evropo, Azijci in Kanadčani pa imajo popolnoma nasprotno mnenje. Spet se je pokazalo, kako večina preveč evropsko razmišlja, hkrati pa hočemo biti svetovna organizacija.

Je kljub vse boljši tehnološki povezanosti komunikacija še vedno prešibka?

Tehnologija se hitro razvija in spreminja in prav to je bila ena od tem – kako držati korak z mladimi, za katere delamo. Prvi korak je k sreči storjen, internetna stran je trenutno izjemno obiskana in jo JMI začenja tržiti, potekajo pa tudi pogovori o pogojih za nalaganje glasbe. Vendar se ne smemo zadovoljiti samo z internetom, ker se mladi že usmerjajo tudi v druge načine komuniciranja. Nič manj pomembno ni sproti izboljševati pretok informacij znotraj mednarodne organizacije.

Ste na teh delavnicah prišli do kakšnih zelo konkretnih predlogov?

Temu pravzaprav niso bile niti namenjene, smo pa izmenjali veliko idej in primerov. Najboljši voditelj je bil Avi Gosh, izjemen finančni strokovnjak, ki je zelo naklonjen umetnosti in skuša pomagati z razvijanjem strategije. Obravnavali smo na primer vse manjšo državno podporo, ki jo občutijo mnoge Glasbene mladine, in ugotovili, da v bistvu ne gre za zmanjševanje državne podpore, ampak predvsem podpore kulturnih ministrstev in kulturnih institucij. Zato naj bi se obračali na različna ministrstva in ustanove, interesa katerih se dotikajo naši programi in projekti. Norveška Glasbena mladina je na primer s podporo ministrstva za notranje zadeve organizirala glasbene in ustvarjalne programe za mlade zapornike, ki so jim pomagali pri socializaciji. Belgijska Glasbena mladina ima poseben program za varovanje sluha, se pravi za osveščanje mladih glede škodljivosti poslušanja preglasne glasbe, in se povezuje z ministrstvom za zdravje. Konkreten predlog je predsedstvo pripravilo za pomladitev in profesionalizacijo vodstev Glasbenih mladin, načrtuje namreč projekt, s katerim bi v strokovnih službah uvedli mlade praktikante.

V zadnjem času se v nevladnih organizacijah, tudi v Glasbeni mladini, pogosto pojavlja pojem Youth Empowerment. Se je tudi na vaših delavnicah?

Seveda, razpravljali smo predvsem o tem, kako spremeniti pristop. Doslej se je ta pojem pojavljal bolj kot nekakšna parola, s pomočjo glasbe mladim pomagati do uspehov in samozavesti, se pravi do polnejšega življenja. V resnici večina programov in projektov Glasbene mladine počne prav to, le da v preteklosti tega nismo tako imenovali. Predlagali smo, da bi ta termin vsako leto osmislili s konkretnim programom za določeno skupino kakor koli deprivilegiranih mladih, izvedla pa bi ga večina članic mednarodne zveze, vsaka na svoj način.

In kje se srečate prihodnje leto?

V eni od novih članic, na Kitajskem, v Bejingu. Še pred začetkom letošnje Generalne skupščine na Baliju je novoustanovljeni Svetovni orkester Glasbene mladine izredno uspešno gostoval na Kitajskem, izvedel je kar devet koncertov, ki so se po sporočilih udeležencev večinoma končali s stoječimi ovacijami.

Že tri leta ste članica t.i. Mlade delovne skupine pri Evropskem glasbenem svetu (European Music Council), od letošnje pomladi pa ste članica predsedstva EMC. Tudi to se veliko ukvarja z mladimi. So teme, vprašanja, problemi podobni?

Evropski glasbeni svet povezuje glasbene svete evropskih držav in ima predvsem svetovalno vlogo. Mimogrede, tega Glasbenega sveta nimajo samo Irska, Litva, Rusija in Belorusija ter Slovenija, Hrvaška in Bosna. Marsikatera vprašanja se seveda dotikajo tistih, ki jih premlevamo v tudi Glasbeni mladini, vsekakor pa se nova vedenja z ene in druge strani dopolnjujejo. V predsedstvu EMC se srečujemo predstavniki različnih organizacij, kajti kot še mnogo glasbenih organizacij je članica tega sveta tudi JMI. Lahko omenim, da smo aprila v Budimpešti pripravili odmevno konferenco na temo Mnogo glasb v Evropi, prvih pet dni oktobra pa Mednarodni glasbeni svet (International Musi Council) pripravlja t.i. Svetovni glasbeni forum v Los Angelesu, kjer bo gotovo marsikaj zanimivega.

Kaja Šivic

Letošnja gostiteljica Kongresa in jubilejne Generalne skupščine JMI, indonezijska Glasbena mladina je ena njenih najmlajših članic. Zvezi se je pridružila leta 2002 in že isto poletje gostila Svetovni orkester Glasbene mladine. Njena osnovna dejavnost je širjenje glasbenega znanja med mladimi s poudarkom na t.i. zahodni klasični glasbi, ki je v Indoneziji dokaj nerazvita. Naloga, ki si jo je zadala ustanoviteljica nacionalnega mladinskega orkestra in predsednica Glasbene mladine, gospa Yayuk Rahardjo, v tej ogromni deželi, sestavljeni iz 17508 otokov in naseljeni s približno 200 milijoni prebivalcev, je vse prej kot enostavna.

Če vas zanima, pobrskajte na www.jmi.net, www.emc-imc.org, www.musikremaja.org.