Steve Turner

THE MAN CALLED CASH – AN AUTHORIZED BIOGRAPHY

Bloomsbury, 2004

Michael Streissguth

JOHNNY CASH AT FOLSOM PRISON: THE MAKING OF A MASTERPIECE

Da Capo Press, 2004

Johnny Cash je umrl 12. septembra 2003 in pričakovati je bilo, da se bo prav kmalu pojavilo precej knjig, ki bodo hotele bodisi vnovčiti njegovo smrt ali pa odkriti kaj novega o življenju Moža v črnem. Konec lanskega leta smo dobili dve zanimivi knjigi, ki jima gre pripisati to zadnje. Začnimo s Turnerjevo biografijo. Cash je leta 1997 s pomočjo prijatelja in novinarja Patricka Carra objavil svojo drugo (avto)biografijo (prva je izšla leta 1975 z naslovom The Man In Black in jo danes dobite le še v antikvariatih), vendar v njej razen nekaterih zanimivih anekdot ni pravzaprav odkril ničesar zares novega. Za biografijo Steva Turnerja pa lahko rečemo, da odstira marsikaj zanimivega, predvsem njegovo življenje po zadnji plošči za založbo American Records. Izjemno pretresljiva poglavja o smrti June Carter spomladi 2003, njegovih boleznih, osamljenem življenju med majem in septembrom 2003 in potem njegovo potovanje v deželo, kjer »duša človeka nikoli ne umre«, kot je pel v eni izmed gospelovskih pesmi, ki so se po smrti znašle v zbirki UnEarthed. Turner v teh poglavjih razkrije s smrtjo sicer pomirjenega, a žalostnega in osamljenega glasbenika, ki je v svoji umetnosti le redko sprejemal kompromise in vse do smrti (ne)utrudno snemal in ustvarjal.

Druga knjiga, ki jo je napisal Michael Streissguth, govori o enem Cashevih najboljših albumov, legendarni koncertni plošči At Folsom Prison, ki je izšla leta 1968 in Casha ponovno pripeljala na vrhove glasbenih lestvic. Vendar ne gre samo za album, pač pa za popolno genezo obeh nastopov v Folsomu, zgodovino Cashevih »zaporniških« koncertov in pesmi Folsom Prison Blues. Streissgutha morda nekateri poznate med drugim tudi kot avtorja biografije Eddyja Arnolda in knjige intervjujev s countryjevskimi glasbeniki. Zastavil si je nalogo, da legendo koncerta v zaporu Folsom prikaže v čim bolj realni luči. Tako je tudi podrl nekaj tabujev, ki so v zvezi z objavljenim koncertom veljali do zdaj; koncert namreč naj navsezadnje le ne bi bil tako zelo spontan, kot je slišati na plošči. Hkrati knjiga razkrije tudi žalostno zgodbo Glena Sherleya, zapornika, ki je napisal pesem Greystone Chapel, ki jo je Cash pel na koncertu. Pozneje mu je pomagal pri kratki glasbeni karieri, a Sherley, ki je v zaporih preživel večino življenja, ni dobro prenašal prostosti in je na koncu naredil samomor. Izvemo tudi precej zanimivih informacij o pesmih, ki niso prišle na album, denimo duet z June Carter Long-Legged Guitar Pickin' Man ali pa Casheva žal ponesrečena različica stare zaporniške balade I'm Not In Your Town To Stay ali I'm Here To Get My Baby Out Of Jail, ki sta jo med drugimi posnela tudi brata Everly in Hank Snow.

Obe omenjeni knjigi sta dragocena prispevka k zgodovini popularne glasbe in ju toplo priporočam vsakemu pristašu dobre glasbe. Leta 1999 je založba Sony ponudila »podaljšano« različico albuma At Folsom Prison, vendar tudi ta še ni popolna. Želimo si, da bi nekoč objavili resnično celoten koncert, kjer ne bi umanjkali tudi dragoceni glasbeni prispevki Carla Perkinsa in zasedbe Statler Brothers.

Za tiste, ki bi radi hiter vpogled v najboljše, kar je ustvaril Cash na koncertih v zaporih, svetujemo oba »zaporniška« albuma na eni CD-plošči (Sony, 1989), tisti pa, ki ste bolj zvedavi, poiščite še »podaljšano« in necenzurirano različico koncerta v San Quentinu l. 1969 (Sony, 2000).

Matej Krajnc