TITO PUENTE

The Rough Guide To Tito Puente

World Music Network/ Spletna Jazz and Blues Ploščarna, 2005

Tito Puente je nekoč cinično dejal, da ne ve, kaj je to salsa. Zanj naj bi bila to navadna omaka, še najmanj pa označba za glasbeni stil. Zgodovina mu je to vrnila tako, da ga niso proglasili za »kralja salse«, ampak »kralja mamba«. Pri njegovi prijateljici Celii Cruz glasbeni zgodovinarji teh dilem niso imeli. Celia je kraljica salse in o tem ni nobenega dvoma. Na zgoščenki založbe Rough Trade, ki nas vodi po glasbeni zapuščini enega največjih timbalistov na svetu, se imamo v nekaterih skladbah priložnost soočiti kar z obema skupaj. Celia Cruz in Tito Puente sta namreč v času svojega življenja bogato zaznamovala latinsko glasbo, nam v Sloveniji pa je samo nesrečna Titova smrt preprečila, da bi ju pred leti lahko videli tudi na skupnem nastopu. Imeli smo vsaj to srečo, da smo ju doživeli na samostojnih koncertih.

Zadržanost Tita Puenteja do pojma salse je zanimiva zato, ker gre za stališče v New Yorku rojenega Portoričana, salso pa so si v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izmislili ravno njegovi sonarodnjaki v New Yorku. Šele v zadnjih letih je zaradi odpiranja Kube širša svetovna glasbena javnost spoznala, da gre pri salsi v bistvu za predelan kubanski son. Ampak Tito Puente je s svojimi timbali, vibrafonom in tolkali podiral vse teoretične glasbene omejitve in se suvereno sprehajal ter improviziral po glasbi, ki bi se ji v najširšem smislu lahko reklo le »latinski jazz«. Navsezadnje so ravno njemu podobni latinski glasbeniki že pred leti podrli strogo omejene programe marsikaterega (tudi našega) jazzovskega festivala in dokazali, da v bistvu obstajata le dobra in slaba glasba.

Zgoščenka The Rough Guide To Tito Puente je čudovit vodnik po njegovi glasbeni zapuščini, pri kateri hitro začutimo, da celo izjemno stari posnetki danes delujejo neverjetno sveže. In to tudi, če jih primerjamo z izdelki najnovejših latinskih izvajalcev. Razlaga ni težka. Tito Puente je pripadal času, ko tehnika še ni nadvladovala glasbene ustvarjalnosti. Izdane plošče so bile posledica žive glasbene ustvarjalnosti, danes pa se prepogosto dogaja, da za odličnim studijskim posnetkom stojijo slabi živi izvajalci. Tito Puente je obvladal oboje – studio in množice na nastopih, ki jim je po ameriških vzorcih znal ponuditi tudi pravo mero šova. Tito Puente je bil eden tistih karizmatičnih glasbenikov, ki mu nastop ni pomenil le koncerta na odru, ampak tudi vse ostalo medijsko dogajanje. Na tem mestu ni prostora za naštevanje vseh nagrad in priznanj, ki jih je zbral v svoji dolgoletni karieri. Navsezadnje niti niso pomembne, saj po smrti za naslednje generacije šteje le tisto, kar je ostalo zabeleženo na posnetkih. Puentejeva zapuščina je izjemna in še vedno vplivna.

Marko Jenšterle