Letnik: 2005 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Mario Batelić

RAZLIČNI IZVAJALCI

Balkan Gypsies

World Music Network / Spletna Jazz and Blues Ploščarna, 2005

Priznam, da sem med številnimi novimi izdajami v seriji Rough Guides (hmm, ali bi to lahko prevedli kot nebrušene vodnike?) od pričujoče, ki nosi varljivo enostaven, a obenem pomensko zapleten naslov Balkan Gypsies, pričakoval še najmanj. Menil sem namreč, da je to »gradivo« pri nas, kjer smo prek številnih koncertov in siceršnjega seznanjanja z diskografsko produkcijo že kar odlično obveščeni o dogajanju v balkanski godbi. Pa je album vendarle presenečenje, saj prinaša odlično zloženo malho prav tako odličnih komadov že dobro znanih protagonistov, kakor tudi nekaj manj znanih izvajalcev, ki prihajajo iz v naših stereotipih nebalkanskih (ali pa »manj« balkanskih) dežel – Albanije, Grčije in Armenije.

Tisto, kar najbolj bode v oči in je edina resna zamera tej sočno psokočni zbriki, je premajhna zastopanost makedonskih glasbenikov. Uvrščen je le duet Esme Redžepove in Usnije Jašarove, vsakemu, ki se pri nas ljubiteljsko ali profesionalno ukvarja z balkansko godbo, pa je na dlani, da je takšna kolekcija (vsaj) brez Ferusa Mustafova nepopolna. Zato je toliko več muzikantov iz Romunije, Srbije in Bolgarije in pri zastopanih najdemo tako razvpita »zvezdniška« kot manj znana imena. Iz Romunije tako na primer poleg naših znancev Taraf De Haidouks na albumu najdemo tudi še eno podobno zasedbo, izvrstno Taraf De Metropulitana; s komadom, ki se enostavno imenuje Taraf, pa so zastopani tudi Shukar Collective, novejša romunska druščina, ki romske melodije pretkano spaja z elektronskimi ritmi. Največji donesek tega domiselno zloženega, tekočega in na trenutke precej presenetljivega albuma, je odločitev, da se ustvarjalci zbirke niso oprli le na najbolj pričakovane (in predvidljive) značilnosti balkanske romske godbe. Tako je »trubačev« le za ščepec (Boban Marković, Fanfare Ciocarlia). Veliko večji poudarek je bil očitno na pestrosti, tako slogovni kot geografski. Slednja se zaradi makedonskega manka, kot že poudarjeno, žal izkaže za ne popolnoma doseženo. Tolažimo se edino lahko s tem, da morda pri angleški založbi snujejo kar cel album z makedonskimi romskimi glasbeniki. No, tudi tako lahko zbirko z dobro ure razgrete in strastne godbe zelo priporočim ne le tistim, ki so balkanski godbeni kotel šele začeli preizkušati, temveč tudi poznavalcem, ki se bodo ne le spomnili svojih priljubljenih bendov, ampak gotovo odkrili tudi kaj novega.

Mario Batelić