Letnik: 2005 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Janez Golič

RAZLIČNI IZVAJALCI

Trans Slovenia Express vol.2

Mute/Dallas, 2005

Slovensko-nemško prijateljstvo se nadaljuje.Ob drugem prirejanju kompozicij nemških elektro pionirjev s strani slovenskih izvajalcev, se logično vprašamo, zakaj ravno Kraftwerk? Je njegov način identifikacije tisto, kar fascinira in navdihuje malo podalpsko sceno? Nam širi pogled skozi majhno okno v svet ob zavesti, da živimo na prepihu različnih kultur in družbenih sistemov? Je v zadnjih letih razbohotena elektronska scena pri nas pogledala nazaj in našla prastari, a vedno aktualni navdih?

Dejstvo, da je Laibach tudi tokrat prispeval prirejeno lastno skladbo, je iztočnica zase. Da je izbral poemo Brat moj, verjetno ni naključje; prilega se načelu prevrednotenja istega motiva glede na kontekst, in očitno se ima Laibach za Kraftwerkovega brata po umetniški krvi, po načelih delovanja, po prisvajanju umetniških avantgard, po ubiranju lastne poti znotraj kolesja industrije zabave.

Laibachova priredba lastne skladbe zveni tako, kakor bi jo pravzaprav priredil Kraftwerk in v te namene uporabil vzorec iz It's More Fun To Compute (v primeru Laibacha »manipulate«). Brez Laibacha se kompilacija verjetno ne bi pojavila v katalogu založbe Mute. Digitalno prepariran kozolec na naslovnici ter spremno besedilo Alexeija Monroeja še dodatno pričata, kdo je posredno zaslužen za objavo na tujem.

Alexei Monroe (tudi avtor študije Pluralni monolit) v spremnem besedilu takoj izpostavi dve možnosti obdelave Kraftwerka: dosledno spoštljivo ali radikalno drugačno, ki zlahka zapade v nespoštljivo. Večina prisotnih je izbrala izzivalnejšo inačico, Kraftwerkove originale so speljali na svoj teren. Izvrstno Hall Of Mirrors v izvedbi Silence že poznamo z rednega albuma Vain, Tribute To Ghost. Siddharta je povampirila robote, izrabila projekt za možen izhod na tuje in pomagala prodati kos ali dva več v Sloveniji. Bližje originalom je cvet elektronskih izvajalcev, pa še vedno vsak najprej poskrbi za svoj slog in utrip sodobnosti. Bast se sploh sprehaja po povsem drugem terenu, iznajdljiv prispevek je dodal Iztok Turk s seksapilno Mayo v Sex Object. Naj bo vsaj sklepni zapis v francoščini, če se nihče ni dotaknil albuma Tour De France Soundtracks.

Vseeno je izbran dober tajming. Kraftwerk se je reaktiviral le nekaj let pred prvim delom Trans Slovenia Express, enajst let kasneje je spet v akciji in tu je takoj slovenski odgovor. Pester, pogumen, ne vedno v duhu Kraftwerka, a odličen dokaz, da slovenski izvajalci vedo, kaj se dogaja okoli njih in da znajo te vplive projicirati na lastno platno.

Konec koncev, zakaj je Kraftwerk za koncertni album Minimum-Maximum izbral izvedbo skladbe Planet Of The Visions, posneto v Ljubljani?

Janez Golič