DALE WATSON

Heeah

Rounder Eu, 2005

Če želite slišati, kako je country glasba zvenela svojčas, preden jo je zaneslo predaleč v pop, in kako naj bi pravzaprav zvenela dandanes, da bi lahko ponoči mirneje spali, potem si naberite plošč Dala Watsona. Zadnja leta spet izdaja po eno na leto in vsaj tokrat velja, da kvantiteta in kvaliteta lahko hodita z roko v roki. Watson ni nikoli maral za Nashville in nikoli ni snemal pri velikih založbah. To je njegovo glasbo verjetno ohranilo svežo. Čeprav se je komu tu pa tam morda zazdelo, da so po letu 1998 njegovi najboljši časi minili, je ravno po tem letu posnel svoje najbolj iskrene in doživete albume. Lanski, Dreamland, je po predlanskem izletu v western swing (One More Once More) in nekaterih tematskih izletih (People I've Known, Places I've Been) pomenil vrnitev v trdi honky-tonkovski slog, ki ga poznamo z njegovih prvih treh albumov, letošnji, Heeah (izg. Hye-ah) pa je prava mojstrovina. Poleg honky-tonkovskih pesmi o teksaškem pajzlarskem življenju (Sit And Drink And Cry, Whiskey Or God) in ljubezenskih reminiscencah (My Heart Is Yours) najdemo na albumu tudi nekaj mehiškega melosa, ki je Watsonu bil vedno zelo domač (spomnimo se na pesem Hey Chico s plošče Every Song I Write Is For You, 2001). Taka je denimo pesem Tequila And Teardrops, na kateri tudi poje v mehikanščini.Vedno je bil več kot običajen pevec country glasbe, verjetno tudi zato, ker ni nikoli skrival vpliva nekaterih legendarnih popevkarjev, denimo Deana Martina, Sinatre in drugih. In ja, Dale Watson je velik evropski zvezdnik, v ZDA pa še vedno gre v nos radijskim postajam in countryjevskemu esteblišmentu. Tudi Shooter Jennings, Junior Brown, Lyle Lovett, Robbie Fulks, Hank III. in še kdo bi lahko pritrdil: »Doma je nepraktično biti prerok!«.

Matej Krajnc