BENAT ACHIARY IN PRIJATELJI

Festival Stimmen, Kloster Schönthal, Langenbruck, Švica, 10. 7. 05

Festival Stimmen (Glasovi) je gotovo eden največjih in najbolj raznovrstnih evropskih festivalov, ki ga povezuje samo en instrument - človeški glas. Letos se je med 24. junijem in 31. julijem zvrstilo ogromno koncertov, saj festival poteka vsak dan, in sicer tako, da so v začetku tedna bolj komorni koncerti, proti koncu tedna pa večji z več nastopajočimi v enem večeru. Posebnost festivala je tudi ta, da ima sedež v nemškem mestu Lörrach, poteka pa kar v treh državah, saj Lörrach leži tik ob nemško-švicarski meji pa tudi Francija ni dlje kot kakih 20 km. Tako bližina bogatega Basla festivalu zagotavlja tudi množičnost na velikih koncertih, kot so letos bili Faithless, Khaled, Calexico, Laurie Anderson, Blind Boys of Alabama, Amadou et Mariam, Enrique Morente, Ojos de Brujo, Nitin Sawhney, kot tudi na manjših, ki so se odvijali bodisi v zaprtih prostorih, največkrat v cerkvah ali pa na prostem.

Prav tam, v hribovju Langenbrucka, na posestvu samostana, ki ga je za umetniško razstavne namene kupil in obnovil eden najuspešnejših (in s tem seveda najbogatejših) baselskih grafičnih oblikovalcev, se je zgodil eden najbolj posebnih festivalskih dogodkov, kar jih pomnim. Že sama ideja, da v enem dnevu izvedeš štiri koncerte enega izvajalca v štirih različnih zasedbah, na štirih prizoriščih, je več kot fascinantna. Držijo pa verjetno tudi besede direktorja festivala Helmuta Bürgla, da pozna samo enega glasbenika na svetu, ki je pripravljen iti v takšno umetniško akcijo. To je baskovski vokalist Benat Achiary.

Achiary, ki je doslej pri nas nastopil v dveh duih (Michel Etchecopar, Pedro Soler) ter sodeloval tudi pri projektu Igorja Krivokapiča (vse to na Drugi godbi) zadnje čase vedno bolj navdušuje širši krog ljubiteljev godb. Njegova sposobnost vokaliziranja in intrptretacija različnih besedil prestopa glasbene bregove, zato ni čudno, da ga najbolj cenijo prav tisti, ki lahko tako kot on slišijo čudovit glas v pesmi Jeffa Buckleya, jazzovskem instrumentalu ali v baskovski tradicionalni pesmi. Vendar to še zdaleč ne more biti vse, ko opazuješ in poslušaš Achiaryja.

Njegov performans v štirih delih, ki je v planine privabil neverjetnih 300 in več obiskovalcev, se je začel ob 14. uri s solo nastopom okoli dreves in ležečih skulptur, položenih na jaso ob gozdu in potoku. Videti je bilo, da Achiary išče pravi stik z glasom narave – tišino, ptičjimi vzkliki in ob koncu z dežnimi kapljicami. Nastop je izvedel kot manjši ritual, podoben nastopu indijanskih vračev v vokalno milejši obliki in z uporabo skulptur kot inštrumentov, ki jih je uporabljal kot tolkalo. Sledila je polurna hoja na prizorišče na hribu nad samostanom k dvema drevesnima krošnjama, pod kateri so se ob nalivu lahko skrili oba nastopajoča in množica obiskovalcev. Achiaryja je tokrat spremljal Jose Le Piez z neverjetnim zbirom ročno izdelanih inštrumentov iz lesa, iz katerih je Le Piez izvabljal jokajoče zvoke tako, da jih je božal. Skupaj z Achiaryjevim vokaliziranjem sta ustvarila tako rekoč nov naravni zvok, ki se je stopil z okolico, v kateri je nastal. Dva polurna nastopa sta vzpodbudila tek, tako da je bila pavza več kot dobrodošla. Pa tudi okrepčati se je bilo treba, saj je bilo tretje prizorišče najbolj odročno. Prazen skedenj na nasprotnem hribu je bila še ena posrečena izbira in morda akustično najprimernjši prostor za res fantastičen trio, ki sem ga pred tem enkrat že imel priložnost videti v živo. Harmonikar Philippe de Ezscurra in tolkalec Ramon Lopez z Achiaryjem namreč tvorita enega glasbeno najbolj prepričljivih triov, ki prekipeva od čustev, zvočnih vragolij in glasbene neposrednosti, ki poslušalca dobesedno poskrka vase. Natanko to se je zgodilo tudi v skendju in še dobro, da ta od čustvene razgretosti tako izvajalcev kot obiskovalcev ni zagorel. Zaključni koncert se je zgodil v samostanu samem v večernem terminu. Število obiskovalcev je nekoliko upadlo, zato pa se je povečalo število nastopajočih. Predstavil se je namreč zbor Ama Lur iz San Sebastiana, zbor v katerem je Achiary pričel vokalno kariero. Tako se je fantom v zrelih letih nekajkrat pridružil kot solist. Prvi del koncerta, ki je bil zaznamovan s sodobno zborovsko vsebino, je bil prepričljivejši od drugega, kjer smo lahko slišali baskovske tradicionalne pesmi.

Nepozabno!

Bogdan Benigar