MARILYN MANSON

Arena, Pula, 22. 8. 2005

Kontraverzni in provokativni Marilyn Manson je definitivno dvignil več prahu pred tem koncertom kot med njim ali po njem. Ponavadi pa se o dobrih koncertih največ govori potem.

Gonja proti koncertu, ki se je odvil v sklopu turneje Against All Gods, in so jo vodili srboriti cerkveni krogi ob podporništvu ostalih dušebrižnikov, se je končala z grožnjo oblasti, da bo koncert prekinjen ob prvem resnejšem problemu. Pa niso dočakali niti enega. Ker so pri nas organizatorji očitno pozabili, da se pred koncerti velikih tujih skupin splača občinstvo ogreti ali vsaj seznaniti s kakšno primerno izbrano domačo predskupino, je s 6 000 obiskovalci kar dobro zapolnjena puljska Arena doživela le uro in pol dolg glasbeni sprehod po vseh albumih Marilyn Manson oz. promocijo »greatest hits« izdaje Lest We Forget, vključno z vsemi tremi obdelavami. Če je na teh ploščah še najti nekaj melodij, jih je metalsko nastrojena in zelo povprečna spremljevalna skupina, ki je z vsakim novim komadom vidno izgubljala moči, na koncertu zatrla v kali. Svojo omejenost so glasbeniki skrivali z različnimi fintami, klaviature so bile z vrvmi pritrjene na vislice in so se ob igranju ves čas pošteno gugale (kar je čisto zanimiva pogruntavščina), ob koncu vsakega komada je oder preplavil oblak dima, v katerem si je Manson pridno menjaval zgornji del oblačil, za bobnarjem je bil zaslon, na katerem so spuščali enostavno oblikovana video sporočila, dvakrat so med publiko pognali trakce in konfete, na oder so privlekli lično pobarvan črno-beli kontrabas ... A kaj nam to pove o koncertu? Standardno našminkan Manson je celotno zadevo vokalno sicer izpeljal povsem zadovoljivo, se je pa zato vzdržaval vsakih verbalnih in drugih provokacij, le da se je kar pogosto grabil po mednožju, a od tam ni nikoli ničesar privlekel. Po vsakem komadu je zalučal mikrofon ob tla, morda je to koga zmotilo? Priča smo bili povsem običajnemu velikemu rock spektaklu, neproblematičnemu, dolgočasnemu koncertu. Nastop je bil rutinski in hladen ter je z vrhuncem postregel šele na samem koncu: preden je publika dojela, da je dogodek s komadom Antichrist Superstar končan, je bilo pol odra praktično pospravljenega. Upam si trditi, da je bil to za večino obiskovalcev tudi edini šok na koncertu.

Viva