Založba Birdman

Glasbena manufaktura

»Birdman je mitološko bitje, ki se potika po Zemlji in išče najboljšo glasbo. Na potovanju izroča ročno narejene ptiče tistim, ki potrebujejo srečo,« pravi David Katznelson, glava in motor eklektične založbe Birdman.

Obstajajo glasbene založbe, na katere se navadiš kot na mamila, alkohol in cigarete ter postanejo nenadomestljive pri odkrivanju čarov in skrivnosti glasbe. So okno v svet. Neprecenljiv vir, ki bogati, širi obzorja in odkriva preteklost in sedanjost ter sobivanje drugačnosti in tudi napoveduje prihodnost. Takšna je založba Birdman Records, ki je v desetih letih delovanja postala ena reprezentativnejših neodvisnih založb našega časa. Njeno uredniško politiko bi najlažje opredelili kot rockovsko, vendar poglobljeno listanje po njenem katalogu in spoznavanje njenih izvajalcev odkrije neverjeten glasbeni mozaik, ki izdaja ljubezen do glasbe z veliko začetnico, do zvokov sveta, do ustvarjalnosti, drugačnosti in svobode. Še več! Birdman je le ena izmed sedmih (pod)založb izpod dežnika Birdman Recording Group (BRG), ki zalaga police z aktualnimi in arhivskimi, retrospektivnimi ploščami. Za čudaškim rockom, countryjem in bluesom, moderno klasiko in glasbami sveta, jazzom in funkom, psihedelijo in garažo ter eksperimentalno in odbito elektroniko stoji David Katznelson. Z intrigantno glasbo in nekonvencionalnim poslovanjem stoji nasproti zamaščenega korporativizma in velikega glasbenega posla, v katerem je zrasel in se kalil danes še ne štiridesetletni kavboj iz San Francisca.

Od iskalca talentov do založnika

Katznelson je v svet glasbene industrije vstopil skozi zadnja vrata. Sredi 80. let 20. stol. je pri petnajstih letih sklenil prvi honorarni posel in bil vratar na koncertu Brucea Springsteena v Oakland Coliseumu. Sledili so še drugi vratarski posli z Violent Femmes, Snakefingerjem, Public Image Ltd. idr., na katerih se je kot prvorazredni vratar seznanil z gosti koncertnih zaodrij in garderob, med njimi tudi z bodočimi kolegi, radijskimi didžeji s KUSF. Kmalu je začel delati še pri CD Presents, ki je v Ameriko pripeljala britanskega delavca Billyja Bragga in med drugimi izdala plošče Avengers, DOA in Subhumans. Kot študent se je vrtel po lokalnih klubih kot didžej in postal sodelavec berkleyjske radijske postaje KALX in nato na tej poti skozi stroj popularne glasbe pristal v fotelju podpredsednika AandR oddelka pri Warner Brosu, kjer je že z osemnajstimi leti postal agent za iskanje talentov in perspektivnih glasbenikov. Prav on je podpisal Warnerjeve pogodbe s Flaming Lips, Nickom Cavom, Mudhoney, Shanom MacGowanom, Texas Tornados, Boredoms. »V svetu velikih založb je bilo v preteklosti veliko različnih tipov AandR ljudi, trije glavni pa so bili: tisti, ki se osredotočajo na hitre, hipne uspešnice, tisti, ki se usmerjajo na razvoj benda skozi čas, in tisti, ki kombinirajo oboje. Vsaka ima svoje odlike. Sam sem se vedno nagibal k razvoju glasbenih umetnikov. Vse od konca 90. let se prakticira samo metoda hipnih hitov. Tako so bendi, ki podpisujejo za velike založbe, zame vedno manj zanimivi, to je glavni razlog, da sem šel na svoje. Glasbeniki, s katerimi delam sedaj, bi lahko postali veliki, vendar potrebujejo razvoj,« je v intervjuju, ki je stekel po medmrežju, zapisal Katznelson.

Med svojimi

Psihedelična skupina Warlocks je potrebovala čas, da je »postala ljubljenček angleškega tiska« s svojim kalifornijskim odgovorom na otoški zvok zgodnjih Jesus and The Mary Chain in Spaceman 3. »Težko je napovedati, katera plošča bo imela največ vpliva, zato je treba imeti rad vsako izdajo in jo jemati kot oseben uspeh, še preden so jasne prodajne številke. Zelo je pomemben čas izdaje. Nekaterim bendom enostavno uspe, ker se pojavijo ob pravem trenutku. PFFRso naredili krasno, prelomno ploščo, vendar so bili pred časom in njihova plošča se ni prijela tako, kot bi se morala,« razlaga Katznelson o konkretnem primeru skupine, katere trash elektropunk je bil spregledan. »Objavljena glasba mi enostavno mora biti všeč, sicer bi se lahko v življenju ukvarjal s čimerkoli drugim.«

Skupina Gris Grisnadobudnega psihedeličnega trubadurja Grega Ashleya je postala – ob samosvojem kitaristu Brotherju JT, odpuljenih hipuzlih Apes (glej Plošče), v punk garažo 60. let zagledanih Cuts, rockovski bombi Modey Lemon, impronapalm rockovskih Midnite Snake, sprevrženih trdorockerjih Coyote– ena osrednjih skrbi Katznelsona. »Še ko so iskali ime, smo veliko delali z Gris Gris, veliko časa in denarja je bilo vloženega v to, da ta veliki bend dobi pozornost, ki si jo zasluži. To se zdaj dogaja.« Gris Gris so s psihedelijo garažne karme v zadnjem letu postali atrakcija ameriškega podzemlja, zato ne preseneča, da so jih Mars Volta povabili na decembrski, predbožični nastop na All Tomorrow's Parties (ATP) v angleškem centru Camber Sands Holiday. Tako kot je Thurston Moore lucidno izjavil, da je ATP ultimativni mixtape, zbirka najboljšega, kar se dogaja v glasbeni kreativi, ki se ne ravna po zakonitostih glasbenega trga, bi lahko rekli tudi za Birdman. V nasprotju z Alternative Tentacles, Touch and Go, Dischord, Sub Pop, Amphetamine Reptile in drugimi ameriškimi neodvisnimi založbami, ki so ob razcvetu zastopale lokalno sceno ali profilirale prepoznavno zvočno znamko, glasbeno gibanje in pojav, je Birdman skupaj s sestrskimi založbami (ali brez njih) zelo pestra glasbena založba, ki je slog ne omejuje. V ospredju so predvsem rockovsko orientirane skupine, med katerimi izstopajo predvsem čudaško-frikovski bendi, ki se prepuščajo psihedeličnemu zanosu. »Sem iz San Francisca, in čeprav veliko mojih prijateljev tega ne prizna, so v meni določene hipi kvalitete. Vendar mi nikoli ni bilo do Greatful Dead in vedno so mi šli na živce String Cheese Incident. Absolutno pa sem zaljubljen v hipi/psihedelično/čudaško glasbo, kot jo delajo Six Organs of Admittance ali Greg Ashley z Gris Gris. Obožujem jo. Hvala bogu, da prihaja živa zadeta glasba spet v modo. Amen. Živim v najbolj meglenem delu najbolj meglenega mesta naokoli. Tu psihedelična glasba visi iz megle, zdi se bolj temačna in barvita kot kjerkoli drugje. Ti novi ameriški čudaški bendi (american weird), Six Organs, Comets on Fire, Acid Mother's Temple, zvenijo pri nas odlično, vabim vse, ki bi to radi preverili, naj pridejo pogledat.«

Odvisnost

»Moč velike založbe pogrešam, vendar nameravam iz Birdmana narediti veliko neodvisno založbo, ki bo znala podobno uveljavljati moč, ob tem pa ne bo kompromitirala umetnosti. Mute Records pred fazo EMI je primer tega, kaj lahko doseže neodvisna založba.« V Evropi so nekatere Birdmanove izdaje ugledale licenčne izdaje pri omenjeni založbi Mute (npr. Warlocks, Modey Lemon). Katznelson si ne zatiska oči pred težkimi časi za glasbene založbe, vseeno pa navdušeno trdi: »Živimo v najbolj očarljivem času. Ni nam postlano z rožicami. Ni splošnega zadovoljstva ali veselja brez truda. Vendar pa je bila glasbena industrija prisiljena v to, da se je slekla do konca in se pogledala. Smo na divjem zahodu, v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Načini ustvarjanja in prodajanja glasbe se menjajo vsak dan. Živeti ali umreti, fascinantni časi, ki postrežejo z vsakodnevnimi učnimi lekcijami. Trenutno je neodvisnim založbam zelo težko. Kataloška prodaja upada, prodaja novih glasbenikov nasploh upada, stroški glasbenega marketinga naraščajo. Druga plat zgodbe pa je, da okoli nas ustvarjajo neverjetno dobri glasbeniki, ki potrebujejo dobro založbo za svoj dom, razvojno delo pa funkcionira resnično samo pri neodvisnih založbah. Bolj kot kdaj se torej ponuja priložnost razvijati krasen katalog bendov, a med tem početjem je nekako treba preživeti.«

Na meji med navdušenjem in fascinacijo ter skrbjo za obstoj in vsakdanjimi odplačili kupov računov Birdman odpira vrata tudi že uveljavljenim glasbenikom. Twilight Singers, stranskemu projektu Grega Dullija, pevca skupine Afghan Whigs, je letos sledil nov album Love newyorškega umetnika brez primere Foetusa. Najavlja se sodelovanje z markantnimi Psychic TVin z Brianom Glazomiz Brian Jonestown Massacre. Pred nami so izdaje novopečenih Howlin' Rain, sestavljenih iz članov Comets on Fire in Sunburned Hand of Man, in Nice Boysiz članov Exploding Hearts in Riffs, novi albumi Cuts, bluesmana Bishopa Perrya Tillisa in Captaina Memphisa alias Jima Dickinsona s Sonicom Boomom. »Po mojem je pošteno, da povem, da se bo Birdman v prihodnjem letu usmeril v rockovske underground bende, otroke the Stooges, T-Rex in drugih klasikov s konca 60. in z začetka 70. let. To je tisti podzemni rokenrol, ki lahko po mojem pritegne široke množice. Medtem ko so druge neodvisne založbe našle niše v delu z glasbeniki, ki imajo razpoznaven zvok, pri Birdmanu delamo z različnimi glasbeniki z različnimi stili in z večino se spoprijateljimo. Tekmovalnosti ni, vsak se ukvarja s svojim projektom. Kratkoročno je s takim načinom dela težje najti razpoznavno nišo, dolgoročno pa je lahko založba uspešnejša, ker je do konca zapolnjena z resničnim umetniškim čutom, različnimi pogledi in ima priložnost doseči širše občinstvo.« Če k naštetemu dodamo še izdaje avtorjev in glasbenikov, kot so Nusrat Fateh Ali Khan, Boredoms, Paula Frazer (glej Plošče), Badar Ali Khan, OOIOO, Othar Turner, Jon Wahl, Tom Recchion, Young Jazz Giants, postane jasno, da imamo opravka z neverjetno agilno založbo.

»Pri veliki založbi človek, ki je zadolžen za AandR, po izdelavi plošče stopi na stran, nadaljnje delo pa prevzamejo drugi ljudje iz firme. Sam sem hotel sodelovati v celotnem procesu: najti bend, podpisati pogodbo z njim, posneti ploščo, poskrbeti za oblikovanje plošče, narediti marketinški načrt,« se je na dolgo razpisal David Katznelson iz majhne pisarne, založene s ploščami, v industrijski coni južnega San Francisca. »Moj problem je, da sem fanatik in zbiralec glasbe. Ni mi težko biti v stiku z različnimi glasbenimi zvrstmi, to POTREBUJEM. Neprestano kupujem plošče. Od tega sem odvisen. Tedensko dobim pet obsežnih seznamov novosti v izbranih ploščarnah, skupaj s seznamom množice novih izdaj najrazličnejših stilov. Imam obsežen seznam želja, potem grem po ploščarnah nakupovat. Krasno je. Najbolj mi je všeč ponudba Aquarius Records (www.aquariusrecords.org). 5 % glasbe vsake zvrsti je izjemne. Teh 5 % hočem slišati. Če med tem procesom iskanja glasbe naletim na kakšne krasne zvoke, ki potrebujejo dom, naskočim priložnost.«

BIGor

Birdman Recording Group

»Konec 90. let me je Doug Sahm spoznal z glasbenikom Edom Burlesonom, ki je igral tradicionalni country, s ščepcem ideologije Burrito Bros. in Steva Earla. To je bil pravi, močan country – in vzljubil sem ga. Vendar pa ga nekako nisem videl pri Birdmanu, in tako se je rodila založba Tornado, ki se usmerja v glasbo, navdihnjeno s Teksasom. Z založbo Tornado se je rodil tudi koncept Birdman Recording Group kot strukturiranega podjetja za vsako vrsto glasbe, ki mi je všeč in v kateri vidim potencial, vrednost.« Tako ob založbi Birdman (osredotočeni na underground garažo, psihedelijo, blues in jazz), ki je največja, najplodnejša in najbolj konsistentna, ter omenjeni Tornado (kimed drugim objavlja albume Douga Sahma, Joa Kinga Carrasca in Los Pacaminos) pod Katznelsonovim dežnikom Birdman Recording Group delujejo še založbe: Sepia Tone Records je partnerska založba z Larryjem Hardyjem z založbe In The Red ter z distribucijo Revolver USA za ponatise biserov Ornetta Colemana, Alicea Coltrana, Jima Dickinsona, DMZ, 13th Floor Elevators, Dona Covata idr.; Tariff Records se usmerja v moderno klasično glasbo s fonogrami skladateljev, kot sta Roel Meelcomp in Vytas Germaniaviscious. Po kratici poimenovana BRG koplje za afriškimi navezami s kompilacijami Booniay! And The Danque, izdajami avtorjev kalipsa, bluesa in soula. Ob naštetih v založniški skupini dihata še založbici M80in In The Pocket.

spletna stran: www.birdmanrecords.com