Historična Afrika

Captain Yaba in njegov preporod ganskega highlifa

Tole bo posthumna predstavitev enega ključnih snovalcev modernizacije klasičnega ganskega highlifa, čigar glasbena kariera pa je bila zaradi prezgodnje smrti zelo kratka; njegov edini danes širše dostopen diskografski izdelek YabaFunkRoots (RetroAfrica, 2003) je hkrati odličen arhivski primerek zrelega zahodnoafriškega etnopopa.

Tako kot pred časom o Kameruncu Eboi Lotinu tudi o Gancu Captainu Yabi ne vemo povedati prav veliko. Njegova kariera je bila kratka, burna in skrita očem, predvsem pa seveda ušesom mednarodne javnosti; zunaj njegove domovine smo njegovo delo čisto zares začeli spoznavati in vrednotiti posthumno šele v tem tisočletju z omenjeno ploščo. Vendar se za časa kratkega ustvarjalnega življenja niti slučajno ni zapiral pred svetom; prej nasprotno, saj je poleg domače slave užival že tudi dovolj slovesa v afriški diaspori po Evropi, da je tam opravil kar obilno koncertno turnejo. Stvari pač niso utegnile pasti skupaj, zato zdaj z zamudo odkrivamo še enega med zanimivejšimi protagonisti afriškega glasbenega življenja s konca prejšnjega tisočletja.

Azongo Nyaaba, pozneje, na poti k uspehu, znan kot Captain Yaba, je bil pripadnik ljudstva Fra Fra, ki matično živi v vzhodnih predelih notranjosti Gane, že na sahelski meji, torej proti Burkini Faso, zato je mnogo bolj povezano s kulturo – tudi glasbeno – sahelskih ljudstev, ki sicer naseljujejo Mali, Gvinejo, Senegal, Niger in predele okoliških dežel. Rojen je bil v kraju Bolgatanga enkrat konec 60. let prejšnjega stoletja. Povedal je, da se je z glasbo srečeval že od zibelke; že v otroštvu, menda leta 1972, je pričel tudi brenkati na lokalno dvostrunsko glasbilo, nekakšno pralutnjo, ki jo imajo nekateri strokovnjaki tudi za predhodnico ameriškega bendža. Tam je znana kot koliko ali morda koloko; včasih imenovana tudi molo. Koliko je ostalo njegovo glasbilo vse poznejše ustvarjalno življenje in igrati nanj ter peti ob njem ga slišite tudi v posnetkih, ki jih vsebuje omenjeni album.

Njegova resna glasbena kariera se je pričela potem, ko je sredi 80. let na povabilo Maca Tontoja, člana tedaj v svetu dobro znane skupine Osibisa, prišel v Accro, prestolnico Gane, nastopat kot član lokalne kulturne skupine s severa dežele. Po nastopih je v Accri tudi ostal. Prevzel je odrsko ime Captain Yaba in se povezal z različnimi glasbeniki; npr. z Josephom Kobamom, odličnim igralcem na severnogansko izvedenko ksilofona, ki je bil tudi učitelj glasbe na eni od ganskih univerz. Z njimi je nastopal na različni prizoriščih v prestolnici. Leta 1987 se je pridružil Jimmyju Beckleyju, ki je vodil skupino Afro-Jazz Combo. Z njimi je ostal več kot 10 let; bili so lokalni junaki in so nastopali na vseh družabnih prizoriščih Accre.

Leta 1989 je naredil prve lastne posnetke, ki so izšli samo na značilnem zahodnoafriškem kasetnem albumu. Šele leta 1996 mu je sledil prvi pravi album Tinanure (Fab Records), ki je sicer najprej izšel na kaseti, a potem tudi na CD-ju. To je bilo normalno studijsko delo, ki ga je produciral Francis Fuster, sicer cenjen glasbenik, predvsem tolkalec, iz Sierre Leone, tudi vodja skupine Ninkribi, ki je spremljala Captaina Yabo v studiu pri snemanju njegovih skladb. »Funk glasba Jamesa Browna se je srečala s highlifom,« so njegov izdelek komentirali poznavalci. Takrat mladi ganski mojster dvostrunskega brenkala je v resnici ponudil povsem nov zvok ganskemu pop prizorišču, ki je bil prevzemajoč, duhoven in plesen hkrati. »Najbolj novatorski album, kar jih je prišlo iz Gane v zadnjem desetletju,« so pisali kritiki.

Takoj potem je Yaba skupaj s to skupino odšel na šest mesecev trajajočo turnejo po Angliji in Franciji; svojo edino takšno. Ko se je vrnil domov, se je spet pridružil Jimmy's Jazz Combo. Leta 2000 pa je zbolel in aprila leta 2001 v zgodnjih 30. letih svojega življenja umrl v eni od bolnišnic v Accri za tuberkulozo.

Captain Yaba je v kratkem ustvarjalnem življenju naredil dve za gansko glasbeno početje pomembni stvari: v gansko popularno glasbo je vpeljal tradicionalno brenkalo koliko (koloko, molo) ter z nekakšnim avtorskim »etnofunkom«, izhajajočim iz glasbenega izročila ljudstva Fra Fra s severnih sahelskih ozemelj Gane, redefiniral na highlifu temelječ popularnoglasbeni izraz, ki je prevladoval na ganski glasbeni sceni in še posebej na prizoriščih v njeni prestolnici Accri. To je bila pomembna intervencija na sicer v tistem času precej utrujeni ganski glasbeni sceni.

Album YabaFunkRoots je pravzaprav ponatis njegovega edinega pravega albuma Tinanure iz leta 1996, obogaten z dodatkom: s posnetki petih skladb, ki so sicer studijsko obdelane že izšle na omenjenem albumu, tokrat pa so dodatno objavljene v »surovi«, neobdelani izvedbi; torej tako, kot so zares zvenele na samem snemalnem »sešnu«. Poleg izvedbene avtentičnosti nam ta poteza založnika pri RetroAfric, kjer je album pred dvema letoma izšel, ponuja seveda redko priložnost primerjanja zvočnega gradiva v dveh fazah obdelave, kar je zagotovo dragocena dodatna izkušnja. Poleg tega na teh »surovih« posnetkih veliko lažje sledimo njegovi igri na glasbilo koliko in prepoznavamo njegovo vlogo v glasbi. Poznejši produkcijski posegi so namreč značilen arhaičen, morda tudi enoličen zvok, proizveden s koliko, utišali, potisnili v ozadje; verjetno zato, da bi vse skupaj zvenelo sodobnejše, a prav kontrapunkt med »primitivnostjo« kolike in »običajnostjo« drugih glasbil ustvarja tisto čarobno napetost različnega, ki je tako značilna za glasbo Captaina Yabe.

Album YabaFunkRoots odlikuje še ena posebnost. Namreč, založnik je za likovno opremo uporabil fotografije otroških igrač domače izdelave, ki jih je Sonja Porle naredila konec 80. let prejšnjega stoletja prav v Gani. Gre za igrače, ki so jih izdelali otroci sami iz različnih, predvsem odpadnih materialov, in ki jih je Sonja potem zbirala, prinesla v Evropo in tukaj razstavila na številni razstavah; med drugim je bil prikazan izbor tudi leta 2004 na mesecu zahodnoafriške kulture v Cankarjevem domu. Moramo reči, da je vizualna podoba albuma s fotografijami teh otroških izdelkov še prepričljivejša.

Ja, album YabaFunkRoots je edini album, s katerim lahko spoznate, kaj je hotel in kaj je zares počel prehitro preminuli Captain Yaba, ena od skrbno čuvanih glasbenih ikon ganske popularno glasbene scene iz zadnjih dveh desetletij prejšnjega tisočletja.

P. S.: Na prizorišče pa prihaja nov ganski up, ki prav tako kot Captain Yaba igra na koliko ali molo. Ime mu je Atongo Zimba in je konec minulega leta izdal ploščo z naslovom Savannah Breeze (Hippo Records, 2005), s katero se zelo uspešno prebija v sfero pozornosti mednarodne glasbene javnosti. Slišali smo ga tudi v programu lanskoletnega Womexa v Newcastlu.

Zoran Pistotnik