Nina Šenk

Naši mladi skladatelji na tujem

Trenutno v nemškem Dresdnu svoje kompozicijsko znanje izpopolnjujejo kar trije mladi slovenski skladatelji, Nina Šenk, Nana Forte in Tomaž Bajželj. Na tamkajšnji Visoki šoli za glasbo se je pred tem šolal že skladatelj Vito Žuraj, ki je svojega profesorja, Lotharja Voigtlaendra povabil v Slovenijo. Njegovo predavanje o elektronski glasbi na naši Akademiji za glasbo je tako pritegnilo nekatere mlade ustvarjalce, da so se odločili za podiplomski študij v njegovem razredu.

Eden od razlogov za pogovor z Nino je zanimiv projekt, ki so ga lanskega oktobra študenti dresdenske Visoke šole za glasbo pripravili za festival Herbstserenade (Jesenske serenade) v turističnem mestecu Zingst na polotoku Darss. Organizatorji tega festivala, ki je uvod v kulinarični teden in je namenjen predvsem promociji dobre hrane in pijače, vsako leto povabijo eno od glasbenih akademij, da s študenti pripravi kulturno ponudbo. Tokrat je bila na vrsti dresdenska šola.

Nalogo so poverili razredu profesorja Voigtlaendra; Nina, Nana, Tomaž in njihovi kolegi so morali oblikovati spored, poskrbeti za nekaj novih skladb, povabiti izvajalce in urediti vse za izvedbo koncertov med festivalom. Pripravili so kar štiri krstne izvedbe, nove skladbe so komponirali Nina Šenk in Nana Forte ter Karoline Schulz iz Nemčije in Italijan Mario Solazzo, ki je nastopal tudi kot pianist. Zasedbo za nove skladbe so jim določili v obliki noneta (4 violine, 2 violi, čelo, kontrabas in klavir), zato so poleg petih dresdenskih kolegov povabili tudi naš mladi godalni kvartet Fiasco. Za ta ansambel se je Nina odločila, ker pozna njihovo uspešno nastopanje in voljo do študiranja sodobne glasbe, ve, da so se jeseni kot nagrajenci Glasbene mladine izpopolnjevali na mojstrskem tečaju komornega muziciranja v Weikersheimu, in imajo, kot pravi Nina, tudi popularen program, primeren za družabne dogodke. To je bilo zelo pomembno, ker na festivalu v turističnem mestu poudarek seveda ni bil na poslušanju najnovejših zelo resnih skladb, ampak na čim pestrejši ponudbi. Tako so zazveneli tudi Schubert, Haendel in še kakšni bolj plesni ritmi. Prvi dan je koncert na prostem poslušalce privabil k odru, postavljenem na mivki, kjer so lahko sedeli in pili ob poslušanju zabavnega programa, glavni sobotni večer je bil posvečen sodobni glasbi in skladatelji izvedb so prejeli diplome. Zadnji dan so pripravili interaktiven dogodek s plesalko, videoprojekcijo, elektronsko in akustično glasbo. Z izvedbo se je predstavil tudi Vito Žuraj, ki študij nadaljuje pri enem najuglednejših nemških skladateljev, Wolfgangu Rihmu v Karlsruheju.

In kako poteka študij kompozicije pri že diplomiranih skladateljih? Zakaj se odločajo za nadaljevanje študija? Dresdenski profesor jih je prepričal, da jim ima še marsikaj povedati. Ničesar jim ne vsiljuje in svetuje jim šele takrat, ko sami pridejo k njemu z vprašanji. Takrat pa ima veliko odličnih zamisli. Po njegovem predavanju v Ljubljani so ga najprej nekajkrat obiskali v Dresdnu, da so se prepričali, da jih zares vleče k njemu. Nato so se prijavili na program Erasmus in si omogočili leto študija, zdaj pa nadaljujejo s Zoisovo štipendijo, kar ni enostavno, a so k sreči v Dresdnu šolnine nizke, 150 evrov za semester. Profesor Voigtlaender je očitno zelo prijazen človek, za študente si vzame čas, z njimi pogosto razpravlja, jih z nalogami pelje skozi ves potek razvoja glasbe od druge dunajske šole dalje, skuša jim razložiti različne smeri in jim predlaga čim več poslušanja in odprtosti. Pusti jim veliko prostora za samostojno delo, tako da ogromno skladajo. Nina pravkar piše koncert za flavto in orkester, za katerega jo je prosil flavtist Matej Zupan, do pomladi jo čaka še skladba za saksofon in klavir, namenjena Betki Kotnik, pa delo za kvartet saksofonov za 4Saxess. Zanimalo me je, kako da se je že med študijem lotila velike forme. Dekan Akademije, profesor Mihelčič, ji je predlagal, naj se udeleži internega natečaja Akademije za glasbo in komponira koncert za violino in orkester, ki bi ga – če bi bil izbran – simfonični orkester Akademije izvedel na mednarodnem festivalu Euro Classic v Berlinu, in ponudbo je sprejela. Najbrž se prvi hip ni zavedela, kaj to pomeni, bilo je garanje, tako rekoč noč in dan, ker je bila to prva velika skladba, ki se je je lotila. A uspelo ji je in koncert je bil nagrajen kot najboljša nova skladba na festivalu. Od tedaj je napisala že celo vrsto del in njene skladbe kar pogosto izvajajo. Kako se njene skladbe porajajo, odkod črpa glasbene ideje? V prvi vrsti iz glasbil, za katera namerava pisati. Pravi, da ima v glavi različne izvedbe, ko se ji naenkrat pojavi linija in ve, da je to začetek nove skladbe. Nato gradi dalje in piše in piše. In v tem delu uživa.

Kaja Šivic