Letnik: 2006 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

ISSA BAGAYOGO

Tassoumakan

Mali Music/Six Degrees Music, 2004

Povejmo kar naravnost: album Tassoumakan ponuja presenetljivo popotovanje v samo osišče najsodobnejših ustvarjalnih prizadevanj v aktualni afriški glasbi.

Issa Bagayogo spada med tiste malijske glasbenike, ki so se odločili, da bodo izhajali iz odličnega poznavanja glasbene tradicije okolja in hkrati razvijali sodobnejši ustvarjalni koncept. Ti glasbeniki, ki so v domovini pri mlajšem občinstvu že zelo priznani, cenjeni ter »kupovani«, pa le počasi prodirajo na mednarodno prizorišče. Na tem so še vedno v ospredju ključne malijske »preporoditeljske« zvezde in drugi predstavniki tovrstne glasbene opredelitve; še posebej, če so se – praviloma preseljeni v (predvsem) evropski »eksil« – odločili, da bodo na svoje početje cepili še kakšne nastavke evro-ameriške popularne godbe. Pravzaprav sta se ob Bagayogu vsak po svoje uspela uveljaviti predvsem Rokia Traore in Neba Solo. Ta je še posebej zanimiv zato, ker je od nam znanih malijskih glasbenikov še najbližje temu, kar počne prav Bagayogo: svoje mojstrsko obvladovanje tradicionalnega glasbila uporablja ob pomoči francoskega mojstra elektronskih manipulacij kot bolj ali manj stalnega sodelavca – Neba ima Frederica Galliana, Issa pa Yvesa Wernerta. Tako uspešno nadgrajujeta glasbeno izročilo svojega okolja z inventivnimi obrazci elektronske produkcije. Če je bil Neba Solo najprej mojster igranja na balafon, potem je bil Issa Bagayogo najprej zelo cenjen, a zaradi osebnih okoliščin v zgodnjem obdobju kariere ne ravno zelo uspešen igralec na »kamele n'goni«, eno izmed izvedenk t. i. zahodnoafriške lovske kitare. A z zadnjim albumom Tassoumakan je svetlobna leta od omenjenih začetkov kariere, z odličnim dokazom uspešnosti.

V tem okolju Bagayoga spoznavamo s podobno počasnim tempom, kot se je razvijala njegova glasbena kariera, ter z rahlim nezaupanjem, ki pa bo po poslušanju novega albuma povsem splahnelo. Čeprav je z glasbo povezan vse od otroštva, se je dokaj pozno odločil za poklicno pot glasbenika. Pa še potem je skoraj deset let precej neuspešno lovil pravi glasbeni izraz na malijskem prizorišču ter se celo tedaj za nekaj časa umaknil v svojo rojstno vas h kmetovanju. Potem je leta 1998 uspel prav s prvim javnosti dostopnim izdelkom z vsebino, ki jo je potem razvijal vse do novega albuma. Leto pred tem je namreč v Bamaku srečal Yvesa Wernerta, ki je imel tam studio. Postal je njegov najtesnejši sodelavec. Prav on mu je predlagal, da naj uporabi tehnološke zmožnosti njegovega studia in nadgradi skladbe, ki temeljijo v tradiciji, z elektronskimi ritmičnimi obrazci in drugimi posebnimi učinki. Nastala je kaseta, ki je bila potem osnova za njegov prvi zunaj Malija dostopni album Sya. Tega (še) nismo slišali, pač pa smo Bagayoga prvič srečali leta 2002, ko je izšel njegov album Timbuktu, ki je postal mednarodna uspešnica. Tassoumakan je tako njegov tretji album in ob njem ni več nobenega dvoma: opraviti imamo z zelo prepričljivim prepletom, pravim amalgamom izvornih malijskih glasbenih obrazcev in zahodnjaške elektronske plesne tehnologije. Vsebuje 14 biserčkov, vsa besedila zanje je prispeval Tehno Issa sam, prav tako je sodeloval pri vsem ustvarjanju glasbe, pri katerem mu je pomagal Ives Wernert, pri večini pa še kdo od sodelujočih glasbenikov. Posnetki so nastajali od maja do oktobra 2003 v studiu v Bamaku, potem so jih studijsko obdelovali do konca januarja 2004, avgusta istega leta pa so se pojavili na albumu, izdanem pri kalifornijski založbi Six Degrees Records.

S tem albumom je Issi Bagayogu uspelo tisto, kar je v zadnjem času uspelo morda še etiopski pevki Gigi: tradicionalni zvok in arhaične glasbene obrazce specifičnega okolja potegniti v 21. stoletje ter razširiti in podaljšati bogate vsebine v sodobnih okoliščinah. Hkrati je dokazal, da »zveneti sodobno« še ne pomeni nujno tudi »zveneti zahodnjaško ali evropsko«. Glasba izraža njegovo brezkompromisno domišljeno mešanico sodobne tehnologije, plesnih ritmov in v tradiciji globoko zakoreninjenih glasbenih obrazcev. Seveda ob vrhunskem instrumentalnem znanju sodelujočih glasbenikov in sofisticirani produkciji, ki se je spretno izognila pop klišejem. Issa Bagayogo je zagotovo nova malijska zvezda na mednarodnem prizorišču.

Zoran Pistotnik