VLADO KRESLIN

Koncert

Založba Kreslin, 2005

Po dolgih letih koncertiranja v Cankarjevem domu so se pri založbi Kreslin odločili, da je čas občinstvu ponuditi nekaj najznačilnejših odlomkov v besedi in sliki. Dvojna koncertna plošča in DVD delujeta kot neke vrste glasbeni časopis v grafični podobi našega osrednjega časnika, kar odlično pade v kontekst zasnove albuma. Knjižica je namreč sestavljena kot zbirka člankov in mnenj, kot nekakšen arhiv zapiskov o Kreslinovem življenju in delu v zadnjem desetletju in pol, čeprav so nekatere pesmi še starejše. (Tista črna kitara je izšla na kaseti v osemdesetih letih, dobro se še spominjam, ko so o izidu poročali v takrat še precej obsežnejši glasbeni prilogi Nedeljskega Osi in se je neki novinar vprašal približno takole: »Le kje tiči Vlado Kreslin s svojim glasom?« In si odgovoril, da je jasno – ves, kar ga je, je na tej kaseti.) Prav tako je na plošči izbranega nekaj iz zapuščine benda Martin Krpan. Repertoar koncertne plošče se bere kot nekakšen velikodušni koncertni »best of« z napako; z napako zato, ker so med uspešnice Od višine se zvrti, Namesto koga roža cveti, Tista črna kitara, Odpiram okno in druge vstavljene nekatere pesmi, ki jih je Kreslin na koncertih in ploščah spretno postavljal ob bok lastni, avtorski glasbeni izkušnji; to so bodisi nekatere pesmi s tako imenovanega »prostora ex-YU« (denimo Idoli), bodisi priredbe prekmurskih romskih ljudskih in ponarodelih pesmi. DVD tej izkušnji doda še nekaj več vrednosti, ko ponovno vidimo in slišimo Hansa Theessinka in Vlada Kreslina v izvedbi Leadbellyjevega Burgeois Bluesa ali pa samega Kreslina v zanimivi izvedbi Elvisove Are You Lonesome Tonight (brez recitacije; pozneje se mu v isti pesmi pridruži še Rade Šerbedžija). Gostov – samih uglednih glasbenih imen – na ploščah in DVD-ju kar mrgoli in tudi ta obsežen seznam poslušalca (in gledalca) utrdi v prepričanju, da je glasba kljub vsemu nekaj, kar seže onkraj debat o zemljepisnih mejah in strokovnih razglabljanjih, v katero zvrst sodi katera pesem. Za Kreslina je vse to en sam pojem: muzika. Njegove avtorske pesmi vedno stojijo ob boku avtorskim pesmim drugih ali pa ljudskim »avtorjem«. Zanimivo je slišati tudi Kreslinov interpretativni koncertni razvoj od albuma Najlepša leta našega življenja, ki je bil posnet v živo pred leti v spomin Mišku Baranji, pa vse do lanskih koncertov v Cankarju – pesmi se seveda neizogibno ponovijo, a pridobijo »letnik«, kar je verjetno tudi glavno sporočilo »čiščenja arhivov« za tale album in navsezadnje tudi za avtorsko noto na zadnji studijski plošči Generacija (2003).

Obračun je torej narejen in huda jesen pregnana s ponovno razprodano koncertno zimo. Zdaj bo bržkone čas za nov studijski album Vlada Kreslina. V knjižici, priloženi Koncertu, piše, da je ustoličil slovenski folk rock. Pred petindvajsetimi leti je sicer zmagal tudi na Slovenski popevki in dokazal, da premore solistični potencial izven zasedb Horizont in Avantura. Šel je skozi rockovsko in folk izkušnjo. Kaže, da mu je uspela dobra sinteza vseh teh izkušenj, ki jih je povezal v Kreslinovo muziko. Čaka nas naslednje poglavje.

Matej Krajnc