Letnik: 2006 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Borka

RAZLIČNI IZVAJALCI

Impulsive! – Revolutionary Jazz Reworked

Impulse!, 2005

Kompilacije remiksov klasičnih del šestdesetih in sedemdesetih let v jazzu, funku, soulu, bossi novi, world music … so v zadnjem času postale pravi trend. Pogosto se tudi zgodi, da kakšna velikanka med založbami odpre arhive in da fragmente kataloga znanim sodobnim producentom elektronske muzike, da jih remiksajo. V preteklosti so to že počele založbe, kakršna je Blue Note, in verjetno še najbolj (tržno) uspešno založba Verve s kompilacijo s preprostim naslovom Verve Remixed (ki ima doslej tri dele). Pred kratkim se jim je pridružila še tretja kultna jazzerska založba, Impulse!.

Na kompilaciji ali v remiksarskem projektu »sodobne reinterpretacije« založbe Impulse! najdemo odlične producente in didžeje, kot so Kid Koala, Prefuse 73, RZA, Chief Xcel, SA-RA Collective, Marc de Clive Lowe, Boozoo Bajou … Pod izvorno gradivo so se podpisali nekateri bolj, nekateri manj znani izvajalci, ki so v šestdesetih letih snemali za to založbo – Charles Mingus, Dizzy Gillespie, John Coltrane, Pharoah Sanders, Archie Shepp, Chico Hamilton, Yusef Lateef, Gabor Szabo …

Remiksi na kompilaciji se med seboj precej razlikujejo. Nekateri producenti so izvirnike spremenili, manipulirali in iz njih vzeli le določene elemente. V to skupino nedvomno sodi (kar je bilo pričakovati) skladba Mizrab Gaborja Szabota, ki ga je remiksal Prefuse 73 (alias Scott Heron). Scott se je močno poigral z Gaborjevimi kitarskimi linijami, jih razrezal, jim dodal svoje značilne ritmične zanke, efekte.

Številčnejša je skupina producentov, ki se ni toliko oddaljila od izvirnikov, v bistvu jim je le nekoliko spremenila aranžma, dodala ritmične zanke, (basovske) linije in vzorce. Frisinova »priredba« Dizzyjevega komada Swing Low, Sweet Cadillac je tako kolikor toliko posrečen lahkotni housič, ki gradi iz ritmičnih zank originala (čeprav vsebuje tudi izvirne melodične linije). Kolektiv SA-RA le nekoliko ritmično poudari komad A Helluva Town Georgea Russella z divjimi bobni in s sintetičnim basom. Zelo podobno, morda še malce bolj naivno delo opravi brazilski DJ Dolores (obdelava komada Spanish Rice Clarka Terryja in Chica Offarilla). Še najbolj se je remiks verjetno posrečil Chiefu Xcelu, ki je nepretenciozno pripravil izjemno plesno in s skrečanjem začinjeno hiphopersko interpretacijo komada Attica Blues Archieja Sheppa (original je posvečen nemirom v zaporu Attica leta 1971). Povsem samosvoj je remiks Kida Koale, ki ležeren komad Bamboo Flute Blues Yusefa Lateefa le nekoliko gramofonsko manipulira na svoj značilen način. Zadnji komad na plošči je At Night Johna Coltrana, ki ga je »klasično« reinterpretiral njegov sin Ravi Coltrane, besedilo pa je prebrala Julie Patton.

Čeprav se verjetno nekaterim (predvsem zagrizenim privržencem jazza, raznim tradicionalistom) zdijo taki projekti naivni in verjetno po svoje tudi so (saj so v veliki meri pripravljeni kot tržna strategija prodajanja plošč in iskanja novih publik), pa gre po drugi strani za povsem legitimne reinterpretacije, pač za še en način reharmoniziranja in restrukturiranja standardnih repertoarjev in vzorcev, v čemer je v bistvu (radikalno rečeno) ves »štos« jazza (in drugih popularnih godb).

Borka