Letnik: 2006 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Jane Weber

RAZLIČNI IZVAJALCI

Jazzrock Anthology, Fusion

Phono Music, CD55, SACD, 2005

Že takoj moramo zapisati, da si bo poslušalec najlažje ustvaril oceno o tej zbirki, če bo slišal vse tri dokaj obsežne dele zbirke s po približno dobrih sedemdeset minut glasbe. Plošča s preprostim in zgovornim naslovom Fusion je tretji del odlične jazzovske antologijske zbirke, ki so jo pred desetimi leti pripravili pri Stereoplayu pod vodstvom Hansa Thomasa in njegove ekipe. Za informacijo naj zapišem, da imata prva dva dela te antologije naslova Beginning ter Crossover. Jazz je danes zelo širok pojem, spomnim se, kako so se naši glasbeni kritiki še pred kratkim prerekali, kaj je jazz in kaj ni, in verjamem, da do takšnih nesoglasij prihaja še danes. Dejstvo je, da se glasba razvija in da celo najbolj proti vplivom zaprte glasbene zvrsti danes niso takšne, kot so bile pred pol stoletja ali na začetku komercialnih snemanj v dvajsetih letih 20. stoletja. Hans Thomas je antologijsko zbirko jazzrocka zastavil zelo široko, v tej izdaji pa nam je predstavil nekaj najznačilnejših del glasbenikov, kot so Paquito D’Riviera, Steve Khan, George Duke in Al Di Meola, če naštejem samo nekaj bolj znanih imen (nekaj teh glasbenikov smo slišali tudi na naših odrih). Njegov izbor glasbe iz osemdesetih let (zlata leta jazzrocka so bila sicer v obdobju 1968–1974) je poznavalski in strnjen, predvsem pa dovolj širok in simpatičen, da obdrži pozornost poslušalca. Fusion pomeni zlitje različnih zvrsti in slogov, na primer soula, jazza, funka, latina in ljudske glasbe. Če imate radi jazzrock in fusion ali če bi radi spoznali nekatere ključne glasbenike te glasbene (pod)zvrsti, je ta album kot posnet za vas. Od tod naprej vodijo številne poti do glasbenih zakladnic umetnikov, ki so pomembno sooblikovali jazzovsko glasbo osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja. Jazzrock je še vedno dokaj priljubljen predvsem med poslušalci, čeprav mu časi in občila zdaj niso ne vem kako naklonjeni. Sebe, seveda, nimam ravno za jazzovskega poznavalca, ampak vsake kvatre enkrat paše tudi kaj takšnega.

Jane Weber