THE ROLLING STONES

Rarities

Virgin/Dallas, 2005

Po presenečenju v obliki studijskega albuma ABIGGERBANG smo zdaj z založbe Virgin dobili še kompilacijo redkosti, ki so jih Stonesi nabrali med letoma 1971 in 2003, začenši torej takrat, ko so, predvsem pod vplivom Grama Parsonsa, že kar precej raziskovali tudi zgodovino countryja in bluegrassa. Rezultat teh raziskav je bil med drugim album Sticky Fingers, nikoli pa se niso odrekli bluesu, niti v osemdesetih in devetdesetih ne, ko je kazalo, da jih bolj zanimajo modernejši glasbeni svetovi (nekatere pesmi na takratnih ploščah seveda izpričujejo ravno nasprotno). Konec sedemdesetih let so poslušalstvu ponudili celo nekakšno sintezo disca in rocka, ki je prinesla nekaj zelo svežih rezultatov (Miss You), v novem tisočletju pa so se lotili temeljitega obračuna (40 Licks) in ga začinili še s koncertnim dodatkom (Live Licks); ta obračun je bil, kot je razvidno z albuma ABIGGERBANG, res zelo temeljit in nadvse koristen, čeprav nikakor ne prvi (Hot Rocks, More Hot Rocks, Rewind itd.).

Stonesi so posnetke za ploščo redkosti izbrali sami. Gre za kombinacijo koncertnih posnetkov (Tumbling Dice, Beast Of Burden, Mannish Boy), strani B (Anyway You Look At It – s strani B male plošče Saint Of Me (1997)) in nekaterih remiksov (Miss You, Mixed Emotions). Osebno se mi zdi največja pridobitev plošče Fancy Man Blues, ki je resnična mojstrovina in je prvič ugledala svetlobo na strani B dvanajstinčne (!) različice »male plošče« Mixed Emotions. Konec devetdesetih let je bilo dobro obdobje za Stonese, na Steel Wheels, vsaj zame eni njihovih najboljših plošč, so združili domala vse svoje poglavitne vplive: rock (Mixed Emotions, Terrifying), blues (Break The Spell) in country (Blinded By Love, Almost Hear You Sigh), ne da bi se pri tem preveč spuščali v moderne tokove, ki jim, resnici na ljubo, razen nekaj pesmi s priokusom disca v sedemdesetih letih, niso nikoli preveč »sedli«.

Rarities nikakor ni plošča zgolj za sladokusce in zbiralce, pač pa priporočljiva glasbena literatura za vsakega, ki ga zanima dobra glasba. Ko slišite orglice Micka Jaggerja v prvi pesmi, Fancy Man Blues, vam postane takoj jasno, da se Stonesi v osemdesetih nikakor niso izpeli in da imajo ogromno povedati še dandanes.

Matej Krajnc