Letnik: 2006 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Mario Batelić

TERESA SALGUEIRO

Obrigado

Emi/Dallas, 2005

Prvi album, ki ga krasi ime Terese Salguiero, ne njene matične skupine Madredeus, pravzaprav ni njeno solistično delo, kar je po svoje dobra in slaba novica. Dobra zato, ker menim, da je njeno delovanje v Madredeus doseglo že tak manirizem izvedbe, da resno dvomim, da bi lahko na solističnem izdelku ponudila kaj več. Slaba pa zato, ker je Obrigado kompilacija nekaterih njenih sodelovanj z zelo različnimi glasbeniki, zato nujno prinaša mešan koš dosežkov. Od izjemnih in presunljivih do pozabljivih, preproduciranih skladb, ki kljub trudu delujejo anemično ali (v najboljšem primeru) kot neobvezna glasba (iz) ozadja. No, resnici na ljubo je treba reči, da slednjih ni veliko, a vendarle prekinejo tok sedemdesetminutnega albuma. Med take skladbe nemara sodita sodelovanji s Josejem Carrerasom, ki se zdita sami sebi namen, ne da bi zares dosegli točko sodelovanja. Žal sta tako precej skazila brazilski standard Manha de Carnaval (avtor Luiz Bonfa), ki v kvazioperni izvedbi nekako neustrezno album tudi sklene.

Nasprotje tem ambiciozno zastavljenim, a zgrešenim skladbam so učinkovite, interpretacijsko izredno močne izvedbe, prilagajanje Tereze drugačnim obrazcem. Lep dokaz za povedano je skoraj enajstminutni (a nikakor ne razvlečen) indijsko obarvan miks, ki sta ga zakrivila Jah Wobble in Mark Ferda, v katerem se Teresa prepusti in se pusti voditi drugačnim harmonijam in načinu organizacije skladbe. Pevka Madredeus se pričakovano krasno ujame z brazilskimi pevci (Caetano Veloso, Zeca Baleiro; obe skladbi nastali za projekt italijanskega glasbenika Alda Brizzija) in z japonskim hamonikarjem Cobo (Madredeus je spremljal na njihovih japonskih turnejah), malo manj pa prepriča v duetu z Mario Joao, nekakšni vaji v eteričnosti. Kakorkoli, tudi če odvzamemo kakšno ponesrečeno skladbico, ostaja na albumu Obrigado veliko lepih in nekaj kar presunljivih izvedb, ki pričajo o Teresini vsestranskosti in prilagodljivosti. Občutek pa vendarle imam, da bomo album bolj kot za poslušanje sklenjene celote »uporabljali« kot vodnik, zbirko izvajalcev, katerih ustvarjanje bi bilo treba obvezno preveriti še z njihovimi izdelki.

Mario Batelić