Letnik: 2006 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Viva

BLOC PARTY, SLUTS OF TRUST

New Age, Treviso, 23. 11. 2005

Skupina Bloc Party je eden bolj izpostavljenih izvajalcev britanske scene, ki zaradi odličnega, dobro promoviranega in tudi dobro sprejetega prvenca Silent Alarm polni dvorane in razprodaja koncerte po svetu. Navdušenje žanje za svojo kontroverzno mešanico med plesno ubrano glasbo in melanholičnim rockom postpunkovskega obdobja. Tako je klub New Age blizu Trevisa do zadnjega kotička zasedla precej raznolika publika, v kateri je bilo presenetljivo opaziti nekaj osivelih gospodov, nekaj Slovencev in še nekaj več bolonjskih študentov, med katerimi je bila tudi peščica hudih fenov iz Anglije. V veliki večini je bila seveda to mlada publika, ki je bila očitno pripravljena na žur, bend, za katerega je bil to zadnji koncert v Italiji, pa v bistvu tudi. Komunikacija s pododrjem je stekla v trenutku, ploskanje in rajanje na poziv sta takoj razblinila vso napetost, ki se nabere na odru ob začetku koncerta, in od tod dalje kot da ni bilo pomembno, kaj in kako Bloc Party igrajo. Za svojo publiko so žur bend, drugo prav nič ne šteje. A so kljub navidez nezahtevni publiki, ki je bila hitro pripravljena jesti iz roke, povsem prepričljivo odigrali skoraj ves prvenec in tudi eno novost. Klasično rockersko zasedbo nadgrajuje cela plejada efektov, ki so se izkazali za odločilen element kar zadeva hipnočnost in repetitivnost njihove glasbe. Kdo od glasbenikov je bolje opravil svoje delo, se je težko odločiti, a naj ima prednost trda ritmična podlaga, ki jo za bobni ohranja neutrudni in natančni Matt Tong. Z mehko-trdimi linijami fascinira basist Gordon Moakes, Russel Lissack na kitari fokusirano drži ostre robove in skrbi za distorzijo, celo pevec Kele Okereke se je – v nasprotju z videoposnetki, v katerih deluje precej negotovo – držal zelo suvereno. Nenehne turneje so Bloc Party očitno dodobra izklesale, in pokazali so se kot bend, ki bo tudi v prihodnje vreden preverbe. Le to, kam jih bo ustvarjanje zaneslo, ostaja odprto vprašanje.

Predskupina sta bila Škota Sluts of Trust, ki poleg zabavnega imena ponujata tudi zanimivo glasbeno doživetje. V zadnjem času popularni dueti so z njima dobili še eno variacijo na isto temo. Zaznamujeta jo dokaj linearen ritem in širok kitarski razpon, vse od jeznih in hrupnih vložkov, ki so spominjali na legendarnega Albinija, do liričnih in bolj poetskih vložkov. Izdatna uporaba efektov je tudi njima omogočila, da sta na odru pokazala precej več, kot bi še nedavno od tako »številčne« zasedbe sploh pričakovali.

Viva