RAZLIČNI IZVAJALCI

Golden Afrique Vol. 2

Network Medien, 2005

Že pred dobrim letom je bil trg afriške popularne glasbe deležen novega dela v nadvse nostalgično obarvani seriji Golden Afrique. Že kot njena predhodnica je tudi ta naletela na zelo dober odziv pri poslušalstvu, tako da ni nobeno presenečenje, da se je pred kratkim pojavilo njeno novo nadaljevanje. Nič čudnega, saj »kompilatorji« zgoraj omenjene priznane nemške založbe posegajo po najbolj plodnih in vplivnih sredicah zgodovine popularne glasbe Afrike. V tem primeru jih je pot zanesla v samo glasbeno srce podsaharske Afrike – v oba Konga.

V zadnjih nekaj letih smo sicer lahko bili priča ponovnim izdajam starih plošč mojstrov afriškega popa, predvsem kongovskih – saj mnogi od njih vse do danes niso kaj dosti izgubili na priljubljenosti in spoštovanju med poslušalci. Pri teh izdajah glavni namen gotovo ni »izobraževalni« zaradi nepoznavanja oziroma generacijskih razlik med temi glasbeniki in mlajšim poslušalstvom. Mnogi omenjeni albumi so bili namreč prej praktično nedosegljivi zaradi razprodanosti, večkrat pa tudi zaradi neurejene distribucije in sporov glede avtorskih pravic. Na tej dvojni zbirki Golden Afrique so te težave prihranjene, saj nam poleg izbora znanih imen ponudi še dober »vzorec« skorajda pozabljenih, a ravno tako pomembnih izvajalcev obeh Kongov. Ta namreč s svojimi plodovitimi ter nadarjenimi glasbeniki in ravno pravšnjo osrednjeafriško lego veljata (zlasti nekdanji Zair) za primata pri kreiranju in narekovanju novih, kar panafriško popularnih glasbenih slogov že vse od petdesetih let dalje. Govor je seveda o kongovski rumbi oziroma soukousu, kompilacja pa zajema široko obdobje vse od leta 1956 do 1982.

Prvi posnetki so torej danes stari že pol stoletja in izhajajo še iz zadnjih kolonialnih let, ko sta bila tam poznana belgijski in francoski Kongo. Časovnemu razponu navkljub se zdi ta zbirka vseeno dokaj sistematična in sintetična. Tako se lahko sliši vplivne in odločilne posnetke glasbenikov, ki so izšli iz obeh glavnih »šol rumbe« – African Jazza oziroma Grand Kalleja in O. K. Jazza oziroma Franca. Posnetki slednjega kronološko tako začnejo kot zaključijo to zbirko. Vseeno pa vanjo niso bili uvrščeni nekoliko mlajši izvajalci, ki so z delovanjem že začeli nekako ob koncu šestdesetih let in so v mnogih primerih še danes prisotni na sceni. Velikim imenom se seveda nikakor ni moč ogniti. Poleg omenjenih dveh so tu še Tabu Ley, Docteur Nico, Mose Fan Fan in Sam Mangwana pa tudi nekoliko mlajši Nyboma. Čar Golden Afrique pa je gotovo zopet v manj znanih imenih, ki posredno nakazujejo na kulturno pestrost tega predela Afrike. Takšen je predvsem harmonikar Camille Feruzi, še predhodnik glasbenikov zgodnje rumbe, a že on pod močnim latinskoameriškim zvočnim vplivom. Feruzi se je sicer najbolj proslavil šele potem, ko ga je »odkril« sam Franco in skupaj z njim posnel ploščo, navdahnjeno s kulturnim gibanjem za »avtentičnost«, ki ga je vodil zairski »vrhovni vodja« Mobutu. Med manj znanimi naj omenim vsaj še posnetke elektrificiranih likemb, torej paličnih klavirjev, skupine Le Likembé Geant iz »Brazze«. Izpostaviti pa je treba tudi skladbi Lucie Eyenge in Mponge Love, dveh vokalist in redkih ženskih pop zvezd tistega časa v Kongu.

Za sestavljalce te zbirke skladb se sicer zlata doba kongovske popularne glasbe v nostalgičnem smislu konča v začetku osemdesetih, čeprav je peščica takratnih glasbenikov bolj ali manj aktivna še vse do danes; zlasti to velja za Sama Mangwano. Demokratična republika Kongo, bivši Zair, je sicer od takrat do danes na mednarodno prizorišče lansiral še dosti mednarodno zelo uspešnih glasbenikov, a nobenemu od njih še ni uspelo preseči priljubljenosti nekaterih prej največjih imen. Ljubitelje afriške glasbe zbirka Golden Afrique po nekaj poslušanjih gotovo ne bo več izpustila.

Janez Pirc