ULMAN

Vibes

HeiDeck, 2006

Medtem ko smo pri nas precej dobro seznanjeni s številnimi žanri, ki nastajajo v Nemčiji (od elektronike prek metala do jazza), prihajajo novi zvoki s tamkajšnje etno scene slej ko prej sporadično. Toliko bolj nas potem razveseli vsaka možnost, da jo spoznamo, če že ne na koncertnemu odru, potem pa vsaj prek diskografskega izdelka. In še bolj, če band, ki je pri nas praktično neznan (pričujoči album, svoj šele drugi, je objavil po desetletnem mirovanju), na lastno pobudo pošlje promocijski izvod albuma na naslov revije, ki jo pravkar prebirate!

Band prihaja iz Leipziga, njegove korenine pa gre iskati v leto 1994, ko je duo bratov Johannesa in Andreasa Uhlmanna, harmonikarja ter pozavnista in pihalca, starih šele 18 oziroma 17 let (!), prejel nagrado za najboljše novince na največjem in zelo cenjenem nemškem etno festivalu v Rudolstadtu. Pozneje se jima pridružita še njun bratranec Till, lajnar in goslač, ter prijatelj Uli Stornowski na bobnih. Leta 1996 band objavi prvenec Acoustic Power, ki je dobil odlične ocene, med drugim ga je recenzent fRootsa razglasil za najboljši nemški folk album, ki ga je kadar koli slišal. No, kot zapisano zgoraj, se je band umaknil v svojevrstno hibernacijo, njegovi člani (sicer klasično izobraženi) pa so igrali po drugih folk zasedbah. In, evo, po desetih letih zbiranja zaleta je tukajle nadvse simpatičen album Vibes, ki se podaja v domiselno združevanje elektronskih samplov in tradicionalnih godb, slednjih skozi avtorsko vizuro (komadi so namreč večinoma delo članov banda).

Med različnimi tradicijami pa ni najti nemške, pač pa se »družinski« band (rodoslovje četrtega člana so »popravili« tako, da so njegove bobne poimenovali »ulman bobni«) predaja povečini igranju lastnih skladb, ki so nastale na sledeh skandinavskih, keltskih in srednjeveških muzik z občasnim pogledom proti Orientu (zelo uspela različica komada Kashmir Led Zeppelin). To band počne z zavidljivo kompaktnostjo in pametno razporeditvijo ljudskih in drugih glasbil ter z minimalno, a učinkovito rabo elektronskih pripmočkov. Band se je sprva imenoval U.L.M.A.N., kar naj bi pomenilo »UnLimited Music And Noise«, kar (vsaj v prvem delu te sintagme) posrečeno opisuje postopek zajemanja iz različnih tradicij. Na odlično odigranem in produciranem albumu si skladbe sledijo druga v drugo gladko, skorajda brez premora in tako tvorijo zaokroženo celoto, ki ji poseganje po raznorodnih tradicijah gre le v prid. Elektronski sampli, ki jih v poskočno, natančno skupinsko muziciranje domiselno vpletata Till in Andreas Uhlmann, iz nekaterih komadov ustvarijo mikavno in zabavno mešanico novodobnih prelomljenih ritmov in starinsko zvenečih glasbil, malone kot ustvarjeno za kakšen chill out. Drugod pa spet band pošteno zagrabi plesno vižo in jo izpelje v maniri žurerskega rockovskega banda. Nekateri komadi spričo drugačne uporabe pozavne ali godal mejijo na novoklasično komorno glasbo, kajpak z etno motiviko in kančki jazzovske improvizacije. Vsekakor lep primerek in pošten zvočni odmerek avtorskega pogleda na »namišljeno« tradicijo z odmevi na sodobna glasbena dogajanja, kakršnega ne srečamo prav vsak dan. Več informacij na www.ulman.info.

Mario Batelić