Letnik: 2006 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Črt Sojar Voglar
MLADI MLADIM
Cankarjev dom, Ljubljana, 10. 10. 2006
Na tradicionalnem koncertu mladih skladateljev se ponavadi predstavita dva skladatelja, letos pa so se kar trije. V prvem delu koncerta sta bila to študenta Marjan Peternel iz razreda prof. Uroša Rojka in Nejc Bečan iz razreda prof. Janija Goloba. Pri poslušanju glasbe Marjana Peternela človek težko verjame, da je mentor tega prihajajočega skladatelja Uroš Rojko. V Peternelovi glasbi ni prostora za starejše ali novejše modernistične vplive; slogovno je Peternel deloma blizu neoklasicizmu tipa Bohuslava Martinuja in Dmitrija Šostakoviča. Tonaliteta se kljub stalnim kromatičnim odmikom še vedno dokaj jasno sliši, melodična gradnja je sledljiva vsakemu poslušalcu, prav tako oblikovni načrt. Na koncertu smo slišali dve Peternelovi skladbi za godalni kvartet, Rondo in Šest minut. Obe skladbi so izvedli violinista Urška Trček in Emir Mesić, violistka Mateja Ratajc in violončelist Tilen Artač. Ta nas je pri skladbi Šest minut skušal šokirati z dejstvom, da je skladatelj za komponiranje porabil samo šest minut. Po pričakovanju pa se je izkazalo, da je to minutaža skladbe. Izvajalcem se pozna, da niso stalna zasedba, tako da zvočna in včasih tudi intonančna zlitost ni bila vrhunska. Vendar smo lahko dobili kar dostojen vpogled v glasbo Marjana Peternela.
Nejc Bečan je drugačen skladateljski kaliber: njegova glasba je blizu francoskemu impresionizmu in lahkotnemu klasicizmu, s harmonsko barvitostjo septakordov in nonakordov pa Bečan svojim delom dodaja še nekoliko jazzovski pridih. Tudi Bečan se je predstavil z dvema skladbama: najprej smo poslušali skladbo Zlatoustova pesem za flavto in klavir, nežno skladbo, ki sta jo izvedli flavtistka Ana Zajc in pianistka Nina Verboten. Omenjenima glasbenicama se je nato pridružila še violončelistka Katja Beguš, saj glasbenice skupaj tvorijo že bolj utečen ansambel Animato. Izvedle so skladbo Uršin rojstni dan, ki je prava tristavčna sonata. Glasba je slogovno precej sorodna tovrstnim delom francoskega skladatelja Jeana Michela Damasa, zvočno in vsebinsko učinkovita, barvita in kontrastna skladba.
Nekaj povsem drugega pa smo poslušali v drugem delu koncerta. Na vrsto je prišla skladateljica Nana Forte, ki je lansko leto diplomirala na Akademiji za glasbo pri prof. Marku Mihevcu, zdaj pa študira v Dresdnu pri prof. Lotharju Voigtländerju. 25-letna skladateljica se je predvsem uveljavila kot mojstrica zborovske glasbe, vendar smo najprej poslušali tri instrumentalna dela. Najprej že velikokrat izvajan Klic za violončelo solo, ki ga je znova sijajno izvedel Gregor Fele. Glasba Nane Forte je blizu modernističnemu izročilu, vendar k sreči nikoli ne postane dolgočasno izpeljevanje samo enega tona in pozneje vibracij ali lenobnega nizanja skupinice tonov, česar je pri mnogih sodobnih skladateljih preveč. Bujna energija, silovit ritmični tok in drzni instrumentalni prijemi so značilnost glasbe Nane Forte. Tako sta tudi skladbi Vsaksebi-Vsevprek za violino in violončelo ter Trije haikuji za violino, violončelo in harmoniko v podobnem elementu. In če poslušaš še take mlade mojstre, kot so violinista Matic Anžej in Matjaž Porovne, violončelist Gregor Fele in harmonikar Klemen Leben, je uspeh glasbe zagotovljen. Ti mladi fantje so tako predani novi glasbi, da se lahko vsi starejši profesionalci, ki se radi ponašajo, da so botri mnogim novim skladbam, zgledujejo pri njih! Sledile so še tri skladbe, ki jih je Nana Forte napisala za APZ Tone Tomšič. Najprej Žabe za ženski zbor, kjer skladateljica uporablja tehnike večzborja z imitacijsko tehniko. Podobni elementi so bili prisotni tudi v skladbah Godec pred peklom, slednji sta se pridružila tudi tolkalista Franci Krevh in Andraž Poljanec,ter Molitve in igre vodnjakov. Stalni odmevi določenih motivov se prenašajo iz posamezne vokalne skupine v drugo ter s tem ustvarjajo večdimenzionalnost zvočnega toka.
Čeprav je isti večer v Slovenski filharmoniji potekal koncert ansambla Slowind s slovitim oboistom Heizom Holligerjem, je bila dvorana polna predvsem mlade in za koncertne obiske še bolj malo vzgojene publike. Vendar je postajala vse bolj in bolj pozorna ter odličnemu koncertu in dobrim skladbam bučno ploskala.
Črt Sojar Voglar