Letnik: 2006 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Metka Sulič
VOKALNA SKUPINA BIT
GM oder, Glasbena šola Postojna, 23. 10. 2006
V zadnjem tednu oktobra smo lahko na različnih odrih po Sloveniji poslušali prvo serijo koncertov cikla GM Oder v tej sezoni. Predstavila se je vokalna skupina BIT. Tisti, ki so prišli na koncert misleč, da bodo poslušali resno glasbo, so se zmotili, saj pet profesionalnih glasbenikov – študentka in štirje profesorji glasbe kot eni redkih v Sloveniji posvečajo pozornost poustvarjanju a cappella jazz in pop glasbe. Skupino poleg mladostne energije odlikujeta ubranost in čvrst zvok, pomemben dejavnik v skupini, kjer so vsak zase izpostavljeni tudi kot solisti, pa je tudi močna interpretativna vez. Umetniški vodja skupine, sopranistka Sanja Mlinar, ki je tudi članica Katrinas, je pojasnila, da je v Sloveniji tovrstna zvrst glasbe še v povojih in se pogosto srečujejo s težavo, kako priti not za takšno vokalno zasedbo. Zato tu pa tam sami naredijo kakšno priredbo. Tako sta se pod priredbe nekaterih pesmi podpisala tenorist Matej Jevnišek in basist Sašo Šonc, zapeli pa so tudi skladbo Sanje Mlinar.
Koncert so začeli z Lullaby of Birdland, s katero so se kot debitanti predstavili pred tremi leti v Žalcu na Festivalu vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd, nato so se zvrstile vroča Fever pa prva slovenska pesem iz zlatih let popevke Ko boš prišla na Bled, ki so jo zapeli s pravo mero hudomušnosti Frana Milčinskega Ježka in v nostalgičnem tonu zimzelenih melodij. Nato so preskočili na jazz priredbo znane rock skladbe legendarne skupine The Beatles Eight days a week. Prav nenavadno je bilo poslušati to pesem, ki naj bi postregla še z instrumentalno spremljavo, a je pri tej skupini nismo prav nič pogrešali, saj so lepo zapolnili vse linije. Spored so začinili še s strastnimi latino ritmi One note Samba, A cappella in Acapulco in Copacabana. Do konca koncerta ni manjkal niti Robežnikov tisočletni Orion in sladki pomladni Ne čakaj na maj ter Jevniškova priredba Ljubljanskega zvona.. Z romantičnimi skladbami so pokazali, da imajo občutek tudi za nežne in spevne melodije, kjer je potrebna izrazna poglobljenost, da skladba ne zapade v lajnasto prepevanje. Tako so z Eyes of a child in There will never be another you poskrbeli tudi za bolj melanholične trenutke koncerta in se poslovili s See you later alligator.
Morda se na prvi pogled zdi, da je enostavno zapeti nekaj skladb iz zabavne literature in je ne moremo primerjati z resnimi skladbami, a ni čisto tako. V izvajanju zabavne glasbe lahko kaj kmalu presežemo samo glasbo in se posvetimo lastni interpretaciji s pretirano osebno noto. Tu pa ne gre več za glasbo ampak predvsem za ugajanje izvajalca. Skupina BIT se ni ujela v te mreže in je glasbi pustila, da nas s pravo mero preprostosti in spontanosti sama prepriča.
V Postojni je bil koncert več kot dobrodošla popestritev enega izmed turobnih jesenskih dni in škoda, da smo v veliki in lepi dvorani Glasbene šole uživali le redki glasbeni ljubitelji.
Metka Sulič