Letnik: 2006 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Manček

CABRUERA

Proibido cochilar

Nikita Music/Piranha Records, 2005

»Spanje prepovedano!« To nam zapoveduje Cabruera – banda z brazilskega severovzhoda, ki z visokooktansko mešanico glasbene tradicije in inovacije nadaljuje prakso mešanja glasbenih slogov in kulturnih tradicij, ki je še posebej od devetdesetih let dalje usodno zaznamovala kulturno ponudbo tega dela sveta.

Spomnimo: V začetku devetdesetih let se je začelo nebrzdano mešanje bogate ritmične in harmonske afrobrazilske tradicije severovzhoda s sodobnimi glasbenimi praksami v mestu Recife, prestolnici dežele Pernambuco, pionirji tega vala pa so bili karizmatični in sedaj že pokojni Chico Science in njegovi Nacao Zumbi, benda Mundo Livre S/A in Mestre Ambrosio ter v zadnjem času predvsem DJ Dolores in njegovi projekti. Večino omenjenih – razen Mundo Livre S/A in pokojnega Chica – smo pri nas že videli na Drugi godbi, tako da ta scena pri nas nikakor ni več neznanka.

Cabruera je še eden od teh novodobnih glasbenih hibridov brazilskega severovzhoda, ki v zadnjih letih osvaja mednarodne odre in tržišča. Kvintet, ki prihaja iz mesta Campina Grande v državi Paraiba, se je pod vodstvom pevca in instrumentalista Arthurja Pessoe zbral leta 1998. Pod velikim vplivom mangue beata iz mesta Recife je začel tradicionalne glasbene oblike svoje okolice mešati s funkom, rapom, elektronsko produkcijo ter novodobnimi plesnimi ritmi. Osnovna izhodiščna referenca je forro, najbolj tipična in v zadnjih letih izredno popularizirana glasbena zvrst brazilskega severovzhoda, mešanica afrobrazilskih ritmov ter evropske (portugalske in nizozemske) harmoničnosti, s harmoniko, godalom in tamburinom kot osnovnimi glasbili. Leta 2001 je izšel prvenec z istoimenskim naslovom, ki jih je hitro izstrelil na mednarodno prizorišče: dve leti kasneje so namreč že zastopali brazilsko sceno na festivalu glasbene industrije MIDEM v Cannesu. Sledili so koncerti po drugih prestižnih festivalih Zahodne Evrope, leta 2003 so posneli gradivo za drugo ploščo – Samba Da Minha Terra, ki je lani izšla pri brazilski založbi Nikita Music, letos pa je to gradivo – sicer na novo miksano z nekaterimi dodatki ter pod drugim naslovom – na mednarodno prizorišče poslala nemška world music velikanka Piranha Records.

Proibido Cochilar je izvrstno produciran album, idealen za uveljavljanje modernizirane »roots« glasbe na tržišču world muzike. Cabruera poleg virtuoznosti izkazuje izvrstno poznavanje zgodovine in sedanjosti, če pa primerjamo recimo z bendom Mestre Ambrosio, ki je v bistvu prvi začel z modernizacijo forroja, pa je treba reči, da Cabruera kljub večji slogovni širini redko dohaja prepričljivost in udarnost, ki jo izkazuje Mestre Ambrosio. Vsaj po ploščah sodeč.

Boljši del albuma Proibido Cochilar je predvsem njegov prvi del, kjer izkazujejo večjo mero neposrednosti in izvirnosti pri kombiniranju modernih praks (rap, funk) s tradicionalnimi, koncentracija pa pade v zadnjem delu albuma, predvsem z malce preveč stereotipnim spajanjem forroja z drum'n'bassom in drugimi novimi, studijsko produciranimi plesnimi ritmi.

V celoti pa je novi album Cabruere zrelo in referenčno delo, ki je le vrh gore radoživega glasbenega dogajanja v severovzhodnem delu Brazilije.

Manček