LES PAUL with MARY FORD

The Best Of The Capitol Masters

Capitol/Dallas, 2005

Les Paul je poleg Cheta Atkinsa verjetno najvplivnejši countryjevski kitarist, ki mu je uspelo preseči žanr in temeljito vplivati na razvoj električne kitare nasploh. Njegov model Gibson Les Paul še vedno sodi med najbolj iskane v countryju, rocku in drugod, medtem ko modeli Cheta Atkinsa zadnja desetletja ostajajo v countryjevskih krogih. Les Paul je sicer izumil tudi les paulverizer, učinkovit kitarski efekt, ki ga s pridom uporablja v svojih posnetkih.

Paulova soproga Mary Ford (začela je kot pevka z Jimmyjem Wakelyjem in drugimi countryjevskimi glasbeniki; razšla sta se l. 1964, nato se je ona umaknila iz sveta zabavništva, Les pa je še kar nekaj časa veselo nastopal, tudi z Atkinsom; med drugim sta posnela zanimiv album Chester And Lester (Import), a o tem več kdaj drugič) je bila vedno nekakšen njegov »model« pri inventivnih aranžerskih prijemih, ki se jih je loteval; tudi v knjižici plošče »najboljšega«, kar sta v letih 1950–1963 ustvarila z Mary, trdi, da se je prvi spomnil vokalnega nasnemavanja, idejo pa naj bi mu »ukradla« družinska prijateljica Patti Page, ki naj bi veljala za prvo, ki je to dejansko uporabila z veliko komercialnega uspeha (Tennessee Waltz, 1950). Kakorkoli že, Mary je samo sebe uspešno nasnemavala vso prvo polovico petdesetih let, ko sta z Lesom izdala niz plošč, ki zdaj sodijo med klasike (Mockin' Bird Hill, Vaya Con Dios …). Posnela sta tudi svojo različico pesmi Tennessee Waltz, a ni bila tako uspešna kot Pattyjina (mimogrede – pristaši Leonarda Cohena lahko izvrstno izvedbo te pesmi slišite na albumu Dear Heather, Sony, 2004).

Seveda je na plošči poleg duetov kar nekaj prikazov instrumentalnega mojstrstva Lesa Paula (meni je najbolj všeč njegova izvedba bigbendovske klasike In The Mood, v kateri učinkovito demonstrira les paulverizer). Hkrati je album tudi zelo dober kompromis za vse tiste, ki si niste in si ne boste mogli privoščiti obsežne zbirke posnetkov Lesa Paula, The Legend And The Legacy (Capitol, 1992).

Matej Krajnc