Letnik: 2006 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Teja Sakisda

VETER

Mikrokozmos

Društvo Glasbena mladina ljubljanska, 2006

Pa je le ugledal dan prvi CD že toliko let delujočega mladinskega pevskega zbora Veter! Če se spomnim svojega večletnega preživljanja Vetrovih vaj, mi postane žal, da nismo tega storili že prej in s tem zabeležili svoje trdo delo. Da bi srednješolce pritegnili k zborovskemu petju, so pri Glasbeni mladini ljubljanski leta 1989 ustanovili mešani pevski zbor Veter, ki svoje poslanstvo oblikovanja mladih pevcev uspešno opravlja že vrsto let. Odkar ga je leta 1993 prevzela dirigentka Urša Lah, je Veter postal zelo marljiv in posledično tudi eden najuspešnejših sestavov te vrste pri nas. Je neprecenljiv vir pevcev za starejše pevske sestave, saj s številnimi vajami pevci pridobivajo zavedanje, da je z delom mogoče doseči skoraj nemogoče. Vsako leto iz gruče novincev, večinoma pevsko neizkušenih srednješolcev, zbor pridobi svoj zdaj že kar značilni skupni zvok.

Programska politika Urše Lah ostaja približno enaka že vsa leta vodenja zbora: pevce seznani z raznolikim časovnim razponom skladb, obvezne so priredbe slovenskih in tujih ljudskih skladb, prav tako dela predstavnikov 20. stoletja; vsako leto je na dirigentskem pultu tudi slovenska novost. Urša vsako sezono izbere dve ali tri zelo zahtevne skladbe (morda nekatere celo preveč), vendar pa so to kvalitetna in zanimiva dela, zato jih pevci sprejmejo kot izziv, ki se ga je vredno lotiti. Jasno pa je, da morajo maksimalno izkoristiti potencial. Polovičarstvo pri Vetru ne obstaja.

Mikrokozmos predstavlja košček velikega zborovega opusa, ki je nastal v dveh sezonah v letih 1999 do 2001. Začne se z renesančno metaforiko de Werta, poklon glasbi. Nato spremljamo cerkveno tematiko skozi čas: zgodnje baročna mojstrovina Scheina, srce parajoči skladbi 19. in 20. stoletja, Verdijev Pater noster in Orbanov Ave Verum, nato Kodalyeva posvetitev Adventu ter Ebnova skladba o večnem kroženju, ki s kombinacijo kompozicijskih postopkov 20. stoletja in renesančnih principov sklene krog enosti glasbe. Programu prinašajo svežino navihani teksti v odličnih, na trenutke neverjetno komičnih uglasbitvah Ravela, Dallapiccole, Killmayerja in Lindberga. Za ljubitelje sladkosti pa poskrbita metaforična posvetitev pomladi Benjamina Brittna in ljubezenski Shakespearov izliv, ki ga je tako ganljivo uglasbil Lindberg. Sklep CD-ja je posrečena neoimpresionistična uglasbitev Ajde Vide Taufer izpod peresa slovenske skladateljice Nane Forte, napisana leta 2000. Nanino ime se vedno pogosteje pojavlja med slovenskimi zbori. Z mnogimi pevskimi in skladateljskimi izkušnjami se razvija v skladateljico z odličnim smislom za vokalne linije in domiselne zborovske efekte.

Glasovi se na mnogih mestih lepo zlivajo, obstaja pa seveda večna problematika neizenačenega razmerja med ženskimi in moškimi glasovi, poleg tega pa mladi basovski glasovi nikdar ne morejo doseči polnosti podlage, kakršno bi zahtevala marsikatera skladba. Nekateri šolani glasovi morda malo izstopajo, a zvok lepo obogatijo, tako da se mi to ne zdi moteče, morda edino pri tenorjih, ki so številčno najbolj okrnjeni. Na trenutke skladbe zazvenijo zelo prepričljivo (prelepo vodenje linij v Verdijevem Pater nostru in pri Ajdi), mehki zvok iz nas izvabi tudi kakšno solzico. Večkrat pa nas zbode občutek naučene dinamike, ki je teoretično neoporečna, a ji vsi pevci še niso dorasli, tako da pojejo, kot jim je rečeno, ne da bi to pri sebi resnično sprejeli kot smiselno (najbolj zaznavno v Scheinovem delu). To privede do nasilnega fraziranja, ki uniči lepoto mehkega zvoka (največkrat je to mogoče zaslediti pri altovskih crescendih ali pa sopranskih in tenorskih viških v visokih legah). Pa smo spet pred stalno ponavljajočim se vprašanjem razmerja med skrajnim tehnicizmom in interpretacijskim predajanjem glasbi, pred katerega smo postavljeni prav vsi glasbeniki.

Veter je prav gotovo odlična priprava mladih pevcev na glasovno in glasbeno izobraževanje. CD pa odlična predstavitev dela mladih pevcev, na kateri brez dvoma slišimo uspeh njihovega trdega dela in vztrajnosti dirigentke Urše Lah, ki z nabiranjem mladih pevskih sil podpira in vodi naprej slovensko pevsko populacijo. Omenjene pomanjkljivosti so pri takšni starostni skupini skoraj neizbežne, tako da si zaslužijo vso pohvalo. Pa le pogumno še naprej.

Teja Sakisda