Letnik: 2006 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Matej Krajnc

GENE VINCENT

This Road Is Rocky

Bear Family, 2005

THE EVERLY BROTHERS

The Price Of Fame

Bear Family, 2005

Nemška založba Bear Family je znana po dragocenih zbiralskih izdajah in kompletnih zbirkah posnetkov znanih in tudi manj znanih izvajalcev tako imenovane kozmične glasbe. Zbirke so kompleksne, s priloženimi esejistično naravnanimi knjižicami in knjigami (eseje pišejo največji poznavalci tovrstne glasbe), vedno so prisotne redke fotografije in popolna diskografija. Majhna nemška založba tako opravlja delo velikih svetovnih založb, ki ga niso zmožne opraviti ali pa jim do tega enostavno ni. Med drugim so pri Bear Family izdali popolne opuse Ernesta Tubba, Hanka Snowa, bratov Louvin, Jimmieja Rodgersa in drugih, pokrili so večino pomembne diskografije Jerryja Leeja Lewisa, Johnnyja Casha, Merla Haggarda, Cheta Atkinsa, Roya Orbisona, Carla Perkinsa idr., leta 2005 pa so spet prejeli nagrado za izvrstno zbirko vseh studijskih posnetkov Gena Vincenta. Zbirki so dali naslov This Road Is Rocky – zelo domiselno: poleg tega, da je naslov vzet iz stare bluegrassovske pesmi Rocky Road Blues, ki jo je v začetku šestdesetih let izvajal tudi Vincent, in to precej dobro, zaobjema tudi esenco Vincentovega življenja: bilo je plodno, kratko in burno.

Ker podnaslov zbirke naravnost pove, da gre za vse studijske master posnetke Gena Vincenta, vemo, da bomo srečali tri različice (56, 62 in 69) njegove najbolj znane pesmi Be Bop A Lula, katere besedilo so leta 1956 recitirali na eni večjih TV-mrež v ZDA, da bi ponazorili, kako poneumljajoč je rokenrol, dve različici manjše uspešnice Lotta Lovin' iz leta 1957, pa seveda vse studijske master posnetke, ki jih je naredil v Angliji v šestdesetih letih, ko je tam koncertiral kot ena ključnih osebnosti rokenrola petdesetih let in imel nemalo zaslug (kot Carl Perkins in še nekateri drugi v ZDA takrat komercialno že prezrti pionirji rokenrola) za začetek tako imenovane britanske invazije. Beatli so se denimo prek njegovih domiselnih priredb jazzovskih popevk spoznavali z jazzom, Broadwayem in drugimi nerokenrolovskimi zvrstmi (primer je denimo pesem Ain't She Sweet, star standard, ki ga je Vincent v petdesetih oživil v bebopalulovski preobleki, Beatli pa posneli leta 1961 v Hamburgu). Poleg drugih manjših uspešnic, kot so denimo Who Slapped John, Say Mama, Woman Love, Bluejean Bop, Important Words in drugih nam torej zbirka založbe Bear Family prinaša že omenjeno priredbo Rocky Road Bluesa, pa priredbo uspešnice Ala Dexterja Pistol Packin' Mama, in takšne standarde, kot so By The Light Of The Silvery Moon, Over The Rainbow, Accentuate The Positive in Hi-Lili Hi-Lo. Seveda pa ne manjka tudi priredb riteminbluesovskih uspešnic, denimo Long Tall Sally, Send Me Some Lovin', Good Golly Miss Molly, in countryjevskih standardov, denimo Blue Eyes Crying In The Rain in Am I That Easy To Forget. Nekaj je tudi še neobjavljenega gradiva. Gena Vincenta spoznamo ne le kot enega najvplivnejših izvajalcev rokenrola, ampak tudi kot umetnika z izjemno glasbeno širino, interpreta, ki mu ni mar za predalčkanje v rokenrol, country ali blues. Loti se jazza in tudi zahtevnih pop balad.

Podoben občutek dobimo, ko vzamemo v roke zbirko bratov Everly The Price Of Fame. Založba Bear Family je pred leti že izdala njun opus med letoma 1955 in 1960, ki je tudi najbolj vpliven, vendar njuna najboljša dela čakajo v tej zbirki sedmih CD-plošč (Vincentovih je osem). Poleg nekaterih novih izvedb starih uspešnic vsebuje zbirka vse posnetke v letih od 1960 do 1965, ko sta brata precej eksperimentirala in z zahtevnimi tematskimi albumi (It's Everly Time, Both Sides Of An Evening, Instant Party, Rock'n'Soul, Beat'n'Soul) imenitno zaokrožila svoj najpoglavitnejši skupni opus. Seveda je tudi v tej zbirki kar nekaj uspešnic, med drugimi imenitne Cathy's Clown, Walk Right Back, Crying In The Rain, Love Hurts in So Sad, vendar pa ne srečamo več preprostih balad tipa Devoted To You iz petdesetih let. Če brata Everly že pojeta o ljubezni, je to zrela ljubezen in predvsem taka, ki ugaša ali je že ugasnila (Crying In The Rain, Love Hurts, So Sad), ali pa gre za vokalno kompleksne priredbe folkovskih in riteminbluesovskih uspešnic (Donna Donna, Baby What You Want Me To Do). V istem hipu srečamo eno ob drugi pesem Chloe (morda jo poznate v popularnojazzovski izvedbi Louisa Armstronga, njegova mala plošča s to pesmijo je bila svojčas precej priljubljena tudi pri nas), Hi-Lili, Hi-Lo, Muskrat in My Mammy. Gre seveda za stare standarde Ala Jolsona, Mela Ferrera in Leslie Caron, Merla Travisa in drugih. Since You Broke My Heart, eno avtorskih pesmi bratov Everly iz zgodnjih šestdesetih let, so na prvem albumu Meet The Searchers leta 1963 posneli angleški The Searchers, ki jih morda bolj poznate po uspešnicah Sweets For My Sweet in Needles and Pins. Prav to pa je tudi ključna stična točka med obema zbirkama, ki ju omenjamo v tem zapisu – močan vpliv na angleško glasbeno sceno in umetniška širina; nalepka sladkega rockabillyjevskega dua se bratov Everly danes drži samo v nekaterih »purističnih« krogih, ravno takih, ki so pokopali tudi kariero Gena Vincenta in bi lahko stali »glave« tudi Johnnyja Casha in Boba Dylana, med drugimi. Že povsem pavšalno poslušanje obeh zbirk nam ne pušča nobenega dvoma o tem, da je bil zadnji čas za objavo vse te glasbe. S kompleksnimi eseji in podrobno diskografijo bo zdaj lažje marsikateremu glasbenemu sladokuscu in novinarju, ki bi sicer morala brskati po starih vinilih ali pa kdo ve, kje. Če dodamo, da je letos založba Bear Family poznavalce razveselila še z zbirko popolnih zgodnjih westernswingovskih posnetkov Billa Haleyja (pri tej založbi je sicer izšel že ves njegov poznejši, bolj znan opus), potem se vprašamo, kaj za vraga počnejo izvirne založbe, magnatske velikanke, ki imajo sicer te in podobne posnetke v lasti in ki se jim ne ljubi opravljati pomembnega zgodovinskega dela? Česar nočejo veliki, ostane manjšim, in še dobro, da je tako. Zbirke založbe Bear Family so sicer, kot smo v Muski že kdaj prej omenili, pregrešno drage, a vredne vsakega tolarja. Ja, in hvala prijatelju Franku Turku iz Nemčije – brez njegove pomoči tegale zapiska ne bi bilo.

Matej Krajnc