Letnik: 2006 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Matic Slapšak

ELEKTROBUDA

Sveti zvuk

Dancing Bear / Nika, 2005

Elektrobuda je razmeroma mlada hrvaška zasedba, ki jo sestavljajo prekaljeni veterani hrvaške rockovske scene: basist Kilmister (Majke), kitarist in avtor glasbe Zoran Čalić (Majke, Matchless Gift, Holder, Big Foot Mama), pevec Alen Marin (Kojoti) ter bobnar Bobo Grujičič, ki je bil do nedavnega nezamenljiv član Belfast Food, predvsem v studiu pa so ga rade uporabile tudi številne mlade slovenske zasedbe. Večina besedil je delo Dina Šarana, člana zasedbe Letu Štuke ter tekstopisca za mnoge hrvaške in bosanske popizvajalce.

Glasbeno se čutijo vplivi vseh zgoraj naštetih zasedb (z izjemo Belfast Food), najbolj izrazito Majk in Kojotov, ne gre prezreti niti The Black Crowes (z njimi posledično tudi Led Zeppelin, Lynyrd Skynyrd, The Allman Brothers Band, Grateful Dead in še kdo). Torej umazan zvok »southeren rock«, okrepljen z dobršno mero bluesa, ki se je konec 20. stoletja žal malce prestrašeno umaknil mnogo bolj hrupnemu garažnemu rockovskemu zvoku. Dino Šaran je vsekakor kakovosten pisec besedil, saj se zna poistovetiti z miselnostjo zasedbe, in tako poslušamo zanimive zgodbe o davnih, zdajšnjih in izgubljenih ljubeznih, o svobodi, življenju, veri, samoti, izgubljenih priložnostih. Nikar ne pričakujte osladnih ljubezenskih izpovedi ali pridig o boljšem življenju z ali brez Boga – gre za življenjske zgodbe in ne za pravljice na prvo žogo. Ob klasičnih električnih kitarskih rifih pričakujte tudi posamezne akustične prijeme, ki prijetno poživijo aranžmaje, pa poudarke na orglah hammond ali ustni harmoniki; refrene, obogatene s spremljevalnimi glasovi, izjemne kitarske solaže šole starih kitarskih mojstrov, na pravih mestih poudarjeno udarnost ali prijetno in ušesa božajočo intimo.

Elektrobuda v poplavi novo-novovalovskih britanskih zasedb in oživljenega duha garažnega rock'n'rolla ZDA ponujajo vse, kar bo razveselilo zagrizene stare rockerje, ki se otožno spominjajo zlatega obdobja šestdesetih let in zrelosti rocka v sedemdesetih letih, kot tudi mlajše rockovske zanesenjake, ki to glasbo spoznavajo pri čvrstih ter še vedno zdravih koreninah in ne pri posušenih krošnjah.

Matic Slapšak