BILL HALEY and HIS COMETS

Rock and Roll Arrives, The Real Birth Of Rock'n' Roll 1946–54

Bear Family, 2006

Zgodbe glasbenih zgodovinarjev gredo približno takole: »Še preden je Elvis prvič zatresel z nožicami, je Bill Haley igral pristen rokenrol«, itn. itn.

V tovrstne debate se tokrat ne bomo spuščali, pa tudi o glasbenozvrstnih oznakah bi se dalo kaj povedati. Vendar pa je res, da je Bill Haley igral ritem in blues že precej pred Elvisom. Kot tudi marsikdo drug. Pri Elvisu gre namreč za vsesplošen fenomen, ki ni samo ta, da je bil pač »na pravem mestu ob pravem času«, ampak je imel še druge predispozicije, od katerih je bila vsaj ena tista, ki je Haleyja stala še večje slave, kot je je bil deležen: ko je izbruhnil rokenrol, je bil že v zgodnjih srednjih letih in tudi njegov videz je bil malce prestaromoden za pretežno najstniško občinstvo. Precej ljudi je denimo odbijal njegov koder.

Šalo na stran – ko sem pred kratkim spet gledal film Rock Around The Clock (1956) – Bill Haley v njem igra denimo znamenito Razzle Dazzle – mi je znova postalo jasno, kakšna prelomna leta so bila tista med 1955 in 1957, ko je bil Haley na vrhuncu svoje slave. Potem so ga komercialno začeli spodkopavati fantje iz prvega vala tako imenovanih najstniških idolov, klonov Elvisa – čeprav ga je delno komercialno poprej prikrajšal že prav Kralj. Haley se ni dal; kot precej drugih pionirjev rokenrola je začel precej intenzivno nastopati po Evropi in si je predvsem v Nemčiji pridobil veliko novega občinstva.

Založba Bear Family iz Nemčije je posnetke iz zlatega obdobja Billa Haleya pred leti že izdala v dveh obsežnih cedejevskih zbirkah. Zdaj je pred nami še tretja, ki prinaša najzgodnejše Haleyjeve posnetke; konča se ravno takrat, ko so iz »sedlarjev« nastali »kometi« in posneli Rock Around The Clock, ki še kakšno leto komercialno ni dosegla kaj dosti.

Bill Haley je med od leta 1946 do 1954 deloval v najrazličnejših zasedbah; vse so bile uravnane večinoma po zvokih westernskega swinga, ki ga je utemeljil Bob Wills, tam nekje leta 1951 pa je sestavil zasedbo, ki se je najprej imenovala Saddlemen, nato pa The Comets. Snemal je za najrazličnejše založbe – Cowboy, Center, Atlantic, Holiday, Abbey, Gotham, Essex ter še druge – in zanje posnel precej gradiva, ki z nekaterimi izjemami ni doseglo prav velikega komercialnega uspeha. Izjeme, ki so postale prelomne za zgodovino rokenrola, pa poznamo; gre predvsem za dve pesmi: Rock The Joint in Crazy Man Crazy. Slednja je leta 1953 postala prva zares velika uspešnica Billa Haleya in z njo je nekako utemeljil svojo glasbeno vizijo: mešanica ritma in bluesa, countryja in westerna ter nekaj malega westernskega swinga.

Prav zanimivo in zabavno je slišati prve Haleyjeve posnetke s Four Aces Of Western Swing: Behind The Eight Ball, Yodel Your Blues Away in Foolish Questions (to je več kot desetletje pozneje posnel tudi Johnny Cash), še bolj zanimivi pa so neobjavljeni posnetki, redki zgodnji radijski nastopi in jingli, ki so vsi zbrani v tej petorni zbirki cedejev z debelo trdo vezano knjigo in ceno, da te takoj sune mrtvoud. Vendar se kot ponavadi izplača. Če niste zadeli na lotu ali pa vas zgodovina popularne glasbe le ne zanima tako zelo, so na voljo tudi zbirke zgodnjega Haleya v obliki ene same CD-plošče, vendar pa na njih marsikaj manjka.

Matej Krajnc