Letnik: 2006 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

MANO NEGRA

Lo Mejor De La Mano Negra (Best Of)

Out Of Time (DVD)

EMI/Dallas, 2005

Verjetno jih ni malo, ki se še spominjajo odličnega nastopa Manu Chaoa pred leti v ljubljanskih Križankah. Tedaj nam je s svojim udarnim in energijsko nabitim koncertom odčital pravo lekcijo glasbe in antiglobalizma. Manu Chao je dovolj znan naši publiki, zato ga ni treba posebej predstavljati. Ni pa jih veliko, ki bi poznali njegovo preteklost. Predvsem tisto v zasedbi Mano Negra, multietični francoski glasbeni skupini, ki je na odrih kraljevala v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njihovo glasbo bi še najbliže označili s pojmom etnopunk, saj se v njej prepleta brez števila različnih ritmov, glasbenih slogov in jezikov. Pravi glasbeni babilon torej. Naslov dvojne zgoščenke Lo Mejor De La Mano Negra (Best Of) pove vse. Gre za klasično kompilacijo njihovih najboljših uspehov, pri katerih hitro ugotovimo, da so tudi današnji živi nastopi Manu Chaoa utemeljeni ravno na tej glasbeni dediščini. Dodatno vrednost plošči daje njen drugi del, na katerem so zbrani doslej neizdani živi posnetki njihovih znanih skladb. Resnici na ljubo je treba dodati, da je že prva od dveh plošč večinoma sestavljena iz živih posnetkov, saj so bili Mano Negra, tako kot Manu Chao, najboljši in najbolj prepričljivi ravno na odru.

Skupina Mano Negra je nastala okoli Manu Chaoa in njegovih sorodnikov. Manu Chao je sin znanega španskega pisatelja, ki živi v Franciji, in s te plati izvira tudi njegovo nagnjenje do kulture, predvsem pa pretanjen občutek za življenje priseljencev, beguncev in drugih ljudi z obrobja. Za nas je še posebej zanimivo, da je skupina svoje ime povzela po jugoslovanski skrajni desničarski organizaciji Črna roka, ki je svoje krvave sledi puščala v času druge svetovne vojne. Črna roka se je nato razširila tudi po španski Andaluziji.

Skupina je prvo ploščo Patchanka izdala leta 1988. Že takrat je bil njihov največji hit Mala Vida in Manu Chao ga z velikim uspehom izvaja še danes, slišati pa ga je mogoče tudi na tej kompilaciji, ki nas s svojo udarnostjo vrača dobro desetletje v preteklost in spoznanje, da sta globalizacija in antiglobalizacija že precej stara pojma. Za vse pristaše Manu Chaoa je skoraj obvezno, da se tudi ta plošča znajde v njihovi zbirki.

Posebna zgodba pa je dvojni DVD skupine, ki je izšel v istem času kot plošča njihovih največjih uspehov. Na njem je namreč za skoraj šest ur gradiva, kar tudi največjim navdušencem skupine že predstavlja dober zalogaj, preden se prebijejo do konca. Osrednji del tvorita dva dokumentarca – Pura vida! iz leta 2005 in Putas Fever iz leta 1989. Prvi traja dobro uro in pol, drugi pa 50 minut. Obema so dodani številni videoposnetki s koncertov in tudi dodatni audiomaterial doslej neobjavljenih posnetkov skupine. Informativno in glasbeno bogat je predvsem prvi dokumentarec, v katerem je odlično zaokrožena zgodovina skupine, iz katere se še posebej dobro vidi, kako močno je nanje vplivala Latinska Amerika. Ko so namreč Mano Negra konec osemdesetih let prvič prišli v ta del sveta in tudi v Severno Ameriko, jim je v hipu postalo jasno, katera Amerika je njihova. Leta 1992 so tako z ladjo odšli na polletno turnejo po Latinski Ameriki, kjer so se še dodatno naužili tamkajšnjih ritmov in kulture, hkrati pa je ta njihova dogodivščina pomenila dokončen razpad skupine, saj so bili na koncu že naveličani drug drugega.

DVD Out of Time nas ob vsem skupaj seznani tudi z zanimivo turnejo skupine po pariških nočnih klubih na Pigallu. Skupina se je vedno gibala predvsem po marginalnih krajih in svojo publiko pridobivala iz vrst »ponižanih in razžaljenih«. Latinska Amerika in arabska emigracija v Franciji sta dva najpomembnejša izvira njihovih kulturnih vplivov.

Plošča in DVD med nas prihajata v času, ko je Manu Chao, vodilno ime skupine, znova na turneji po svetu. Pred tem je v samozaložbi izdal ploščo pesmi v francoščini, izjemno odmeven pa je bil njegov nastop v Havani, na protiimperialistični tribuni pred tamkajšnjim ameriškim interesnim središčem, na katerem je eno od skladb posvetil tudi Georgu Bushu - najnevarnejšemu teroristu na svetu. Manu Chao se je v Havano vrnil po štirinajstih letih, saj je bil v kubanski prestolnici prvič leta 1992, torej v okviru znamenite latinskoameriške turneje Mano Negra. Tokratna Tombola Tour ga je nato vodila še naprej po jugu Amerike, ki se je medtem močno obrnila v levo in tako postala še močnejše oporišče njegovih glasbenih idej, katerih korenine segajo prav v skupino Mano Negra.

Marko Jenšterle