BETH ORTON

Comfort Of Strangers

Astralwerks/Dallas, 2006

Beth Orton je v preteklosti posrečeno združevala britansko folk in dance sceno. Njen zreli in nepretenciozni glas se je dobro »usedel« v melanholične plesne ritme, ki so ji jih pomagali tkati najboljši med najboljšimi, od Williama Orbita do Chemical Brothers. Tokrat, štiri leta po tretjem albumu Daybreaker, se je Beth odločila za popoln odmik od plesnih tehno ritmov: združila se je z nekdanjim basistom Sonic Youth, producentom in multiinstrumentalistom Jimom O'Rourkom. Rezultat? Glasbeno je O'Rourkov vpliv seveda zelo izrazit, saj Comfort Of Strangers odlikuje veliko bolj zemeljski zvok, ki ga tvorijo klasična akustična glasbila, vključno z iskrivimi klavirskimi vložki, ki dajejo nekaterim skladbam posrečen ritem. Tako na primer Worms, prva pesem na albumu, zablesti v lahkotnem glasbenem ritmu, ki v sicer izredno cinično besedilo (Worms don't dance, they haven't got the balls … chickens don't fly but they have got the wings, no matter how hard they try, they bump into things) vnese vsaj nekoliko pozitivnosti. Tudi sicer je besedilno album poln temnih verzov, ki so se očitno rodili iz razočaranja v ljubezni, spominov na boleče izkušnje in iz zavedanja, da je treba ostati močan, saj življenje teče naprej in ga je treba sprejeti takšnega, kakršno je. Na to temo je spisanih skoraj vseh 14 pesmi, ki si sledijo v precej utečenem redu, tako da je po nekaj prvih poslušanjih pesmi med seboj skorajda težko ločiti. Šele kasneje se v poslušalčevo uho usedejo drobcene podrobnosti, ki nazorno izdajajo Bethine tegobe, ki jih je doživela v zasebnem življenju. Without a Shadow of a Doubt, na primer, je preprosta in na videz lahkotna pesmica, v kateri se Beth s še bolj mračnim glasom kot ponavadi poslavlja od ljubimca (without a shadow of a doubt you go away), v Conceived prav tako (go very cool, very quickly and for a very long time), medtem ko v A Place Aside obuja spomine na propadlo ljubezensko romanco in sklene z There will always be a place aside for you. Kljub izredno melanholično obarvanemu ozračju ostaja album izrazito stvaren, pesmi pa zvenijo zelo organsko prav po zaslugi O'Rourka, ki je poskrbel za bolj surovo produkcijo. Glede na to, da je Comfort Of Strangers v studiu nastajal zgolj 14 dni, je jasno, da pesmi niso šle skozi proces pretirane obdelave in da so ohranile prvotno akustično strukturo. To je vsekakor prednost: čustveno obtežene pesmi namreč s tem dobijo protipol, ki vzpostavlja ravnotežje med čustveno nabitostjo besedil in ozemljeno kvaliteto zvoka. V nasprotnem primeru bi se namreč Comfort Of Strangers prav lahko spremenil v solzavo poglavje Bethinega življenja, na katerega 35-letna dama z izrazitim odporom do mainstreama gotovo ne bi bila ponosna.

Posebnih vrhuncev na albumu ni, tako da tudi tokrat Beth ne bo posegla po lestvicah najbolj popularnih skladb, vseeno pa ga odlikujeta zrelost in jasna alternativna vizija, od katere Ortonova ne odstopa.

Marta Pirnar