Letnik: 2006 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Katarina J.

PADDYRASTA

Listen To Your Heart

Samozaložba, 2005

Ja, reggae je bil do nedavnega (presenetljivo!) ena zadnjih niš v ekosistemu popularnih svetovnih godb, ki se je, z izjemo Poguesov, v eksotičnih manipulacijah britanskih folkijev obdržal kot nekakšen nedotaknjen kotiček. Otoške folkije so do nedavnega bolj privlačili afriški ali vzhodnjaški glasbeni vzorci. Dandanes je situacija precej drugačna.

Keltska spiritualnost je sorodno dušo našla ravno v prezrti ideologiji rasta. Iz takšne predpozicije zajema tudi Paddyrasta – skupina z irskim, škotskim in britanskokaribskim pedigrejem ter z domicilom v škotskem Aberdeenu. V dveh letih svojega obstoja je, razpeta nekje med zvočnostjo Marleya in Poguesi, postala zanimiva pridobitev eklektične škotske folkscene.

Glavni motor skupine in idejni vodja, rdečelasi in kodrasti Brian Gilligan – Irec s stalnim bivališčem na Škotskem – je s svojimi stanovskimi tovariši: irskim harmonikarjem Tomom Roachem, basistom Colinom Edwardsom, bobnarjem Davom Imevborem ter fidlerko in piščalkarico Saro Reith pred dvema letoma pognal kolo folka v drugačne prestave.

Listen To Your Heart je reggaefolkovski dojenec, v katerem je reggaejevska ritem sekcija (bobni, bas) za razliko od Sinéadine avanture odkrito in dokaj vešče, celo zabavno prepletena z zasedbo tradicionalnih glasbenih elementov.

Najbolj skrajno različico predstavlja Molly Malone, ki jo morebiti poznate iz železnega repertoarja Dublinersov. V Paddyrasta »melodiografiji« se znana irska ljudska popevčica spremeni v reggaejevsko himno z zanimivo melodijsko, ritmično in vokalno strukturo, značilno tudi za vse preostale skladbe. Irsko-škotskemu ušesu znane tradicionalne viže in njihove variacije se v malce počasnejšem taktu prilagajajo linearnim reggaeritmom oziroma beatu in narativnemu slogu petja. Radikalni prehodi med tako različnima idiomoma so včasih nerodni in malce moteči, večinoma pa premišljeni in izjemno dopadljivi.

Besedila – ta pa so iz čisto drugega štosa in jih moram kljub neločljivosti pete besede od glasbene podlage omeniti še prav posebej. Ustavimo se lahko že pri naslovih: Meditation, Fair Trade Bananas, Freedom, Listen to Your Heart, Simple and Free, Want to Go Back to the Jungle, Tribal Man ... Niso potrebne megalomanske sociološke študije, da ugotovimo, da je tudi škotski reggae Paddyraste namesto folka, ki je izgubil svojo nekdanjo politično ostrino, postal eden dežurnih kritikov sodobnih manistreamovskih družbenih smernic ter hkrati njihov moralni katalizator.

Z ekološkimi gibanji in humanitarnimi akcijami je reggae kot eden najvidnejših predstavnikov glasb tretjega sveta s širšim humanistično filozofskim in univerzalističnim predznakom postal eden od oporišč sodobnega pravičništva. Kot takšnega ga seveda niso prepoznale same jamajške raste; njegova simbolna vrednost se ustekleniči in distribuira predvsem na drugem koncu sveta. Ne skrbi, ne sekiraj se, živi in pusti živeti, spoštuj naravo in vsa živa bitja, misli s svojo glavo, poslušaj svoje srce; ljudje, stopimo skupaj ipd. je le nekaj zapovedi, ki se danes zdijo samoumeven del neke prastare utopije, v resnici pa so jih na zahodu, oziroma natančneje, v zahodni popularni glasbi, začeli razširjeti šele od petdesetih let 20. stoletja naprej. Od časa, ko je ameriška mladež začela odkrivati večplastnost živete ali imaginarne realnosti, ki so jo njihovi starši ter politiki brezuspešno skušali prikriti – socialistične ideale folkovske glasbe, mistične tradicije in religiozne prakse Daljnega vzhoda ter prvinsko, telesno čutno glasbeno govorico domačega afro-ameriškega prebivalstva.

Novo zanimanje za mentaliteto »eko-etno« sovpada s čislanjem zahodnjaškega politično korektnega konstrukta world music, v katerem so se znašli tudi reggae, že omenjene glasbe ter filozofski sistemi, pripeti nanje.

Da so se v to mrežo ujeli tudi Paddyrasta, ni presenetljivo.

Vsekakor jim bodo že zaradi simpatične, igrive in nevsakdanje žanrske kombinacije, etnično mešane sestave ter alternativne politične drže odprta vrata mnogih festivalov in klubskih odrov po Evropi. In jaz nimam popolnoma nič proti.

Katarina J.