Letnik: 2006 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Janez Pirc

RAZLIČNI IZVAJALCI

The Rough Guide To The Music Of Tanzania

Rough Guides/World Music Network, 2006

Tanzanija spada med etnično najbolj pestre države v Afriki. Podobno kot sosednja Kenija je tudi ta polna naravne raznovrstnosti, glavna kulturna in družbena razmejitev v državi pa poteka med obalno-otoškim ter celinskim območjem, kar se jasno odraža tudi v glasbi. Prvoomenjeni del kulturno označujejo predvsem svahilsko govoreče urbano okolje glavnega mesta Dar Es Salaam ter otoka Zanzibar in Pemba s svojimi arabskimi vplivi. V notranjem delu Tanzanije pa se glasbeni razvoj dogaja predvsem v mestih pod vplivom večjih etničnih skupin, kot sta recimo Masaji in Haya.

Pri predstavitvi sodobne tanzanijske glasbe se je nemogoče izogniti tudi politično-ekonomskemu kontekstu, ki je predvsem v preteklosti neposredno vplival na razvoj tamkajšnje glasbe. Tanzanija je bila pod svojim prvim in dolgoletnim predsednikom Nyererejem ena vodilnih eksponent socializma na afriški celini. Podobno kot v drugih afriških državah s takšno politično usmeritvijo, recimo v Gvineji in Maliju, so bile tudi tu glavne popularne glasbene skupine plačane s strani države. Ta je tudi narekovala razvoj tako imenovane tradicionalne folklorne tanzanijske glasbe, ki je večinoma opevala vladajočo stranko. Tehnične zmogljivosti so bile v tem času za glasbenike zelo slabe in omejene, kljub temu pa je imel Dar Es Salaam takrat z dvajset do trideset delujočimi skupinami razvito eno najbolj živahnih glasbenih scen na celini. Do politične liberalizacije je prišlo šele sredi devetdesetih let, kar je privedlo tudi do pojava in razvoja mnogih poprej javno nezaželenih lokalnih zvrsti, predvsem pa sodobne urbane glasbe mladih z vplivi zahoda. Naslovna kompilacija prinaša tako pregled izbranih izvajalcev različnih popularnih glasbenih zvrsti Tanzanije s posnetki iz zadnjih nekaj let, kljub temu da so mnoge od teh skupin stare tudi že več desetletij.

V osnovi plošča predstavlja izvajalce, ki jih lahko uvrstimo med štiri glasbene zvrsti. Prva in po zaslugi Remmyja Ongale tudi pri nas najbolj poznana je muziki wa dansi. Tu gre za plesne ali tudi tako imenovane jazzovske bende, ki so zaščitni znak tanzanijske glasbene scene že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Navadno imajo te skupine dokaj široko inštrumentalno zasedbo – predvsem po več električnih kitar hkrati, pa tudi več vokalistov. Pri mnogih izmed njih je čutiti močan vpliv kongovskega soukousa, saj so nekateri člani ali tudi celotne skupine prišli v Tanzanijo prav iz te zahodne sosede. V primerjavi s soukousom, pa je v omenjeni tanzanijski glasbi čutiti nekaj več prostora, v katerem se lahko bolj izrazijo posamezni, mnogokrat tudi akustični instrumenti, namesto da bi se izgubili v morju drugih elektrificiranih glasbil. Manj je predvsem pihalnih aranžmajev v ozadju, bolj asketski pa so mnogokrat tudi bobni oziroma tolkala. Med njimi naj omenim recimo Vijano Jazz Band in skupino Ndale Kashebe. V skupini tradicionalističnih izvajalcev pa ne gre za tradicionaliste, ki so »uspevali« v državi po Nyererejevem naročilu ter opevali vodilno in edino politično stranko v državi, ampak za virtuozne glasbenike, ki združujejo različne lokalne glasbene tradicije skupaj z modernim instrumentarijem. Posebej vreden omembe med njimi je Nia Safi and Imani Ngoma Group z Zanzibarja. Prav tako iz tega dela države pa izhaja še ena pomembna glasbena zvrst, dobro poznana tudi na tujem: taarab. To zvrst na albumu izvaja zanzibarski Ikhwani Safaa Musical Club, ki je z dobrimi sto leti najverjetneje tudi najstarejši še delujoči afriški orkester. Med najnovejše in morda najbolj razburljive pa spadajo predstavniki zvrsti bongo flava. To so večinoma mlade skupine, ki podobno kot pred njimi že mnogi izvajalci v muziki wa dansiju, pojejo o družbenih problematikah – tokrat mlade urbane generacije. Zelo pomembno je dejstvo, da so tovrstni izvajalci prinesli na popularno glasbeno sceno veliko zahodnih vplivov, ki pa so jim dali svoj pečat. To bi zlasti lahko rekli za svahilski hiphop, ki je v Tanzaniji in sosednji Keniji postal ena najbolj prodornih in uspešnih zvrsti ter je vplival tudi na druge predele Afrike. Odlične primer tega je masajska skupina X-Plaastaz. Omenjena kompilacija nas s svojim izborom kakovostnih in raznolikih izvajalcev nedvomno prepriča, da razen nekaj izjem tanzanijska, kot tudi sicer vzhodnoafriška (popularna) glasba, še vedno ostaja po krivici manj zastopana v zahodnih medijih in na odrih.

Janez Pirc