Letnik: 2006 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

SUN RA AND HIS SPACE ARKESTRA

What Planet is This? (Live in New York 1973)

Leo Records, 2006

Da ne bomo dolgovezili: v šest desetletij trajajoči Sun Rajevi glasbeni karieri ni prav ničesar mogoče imeti za normalno. Pa se nam za dokaz o tej ugotovitvi niti ni treba zatekati k njegovi za mnoge še danes nenavadni glasbi. O tem pričajo že celo najbolj preverljivi podatki, navedeni v številnih publikacijah o njegovem življenju in delu. A najpomembnejše je, da je ustvaril glasbo, ki je ni mogoče pozabiti, ko jo enkrat slišiš. Sun Ra je trdil, da je bil poslan na Zemljo iz daljnega vesolja kot pripadnik »rase angelov«, da bi tu rešil človečnost in vzpostavil harmonijo na tem svetu. Če ste imeli srečo, da ste bili udeleženci kakšnega izmed njegovih koncertov – dva sta bila tudi v Ljubljani – mu verjetno verjamete. Ta dvojni album, ki je pravkar izšel pri londonski založbi Leo Records, v njeni žlahtni zbirki Golden Years of New Jazz, vam lahko ponudi samo zvočni zapis enega izmed mnogih. Vsebuje posnetek celotnega Sun Rajevega koncerta in njegovega Space Arkestra, ki je bil v New Yorku 6. julija 1973.

Sam koncert je trajal malo manj kot dve uri. Za tisto priložnost izbran repertoar je vseboval zbirko bolj ali manj poznanih Rajevih skladb in priredb iz tistega obdobja, obogateno z ponovitvijo ene – Discipline 27 – v sklepnem delu ter z dvema orkestrskima improvizacijama brez naslova, od katerih je krajša uvodna, medtem ko je druga v trajanju skoraj 30 minut zagotovo osrednji dogodek tega koncerta – in s tem tudi albuma. Sicer pa s svojo posebnostjo in sorazmerno predstavitveno redkostjo izstopajo še The Shadow World in Watusa, Egyptian March, seveda pa daje pečat za to priložnost izbranemu repertoarju naslovna What Planet is This?

Če odmislimo zgodnje, mladostniško glasbeno delovanje Hermana Poola »Sonnyja« Blounta v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa njegova sodelovanja z različnimi jazzovskimi glasbeniki v štiridesetih letih - med katerimi je zagotovo najpomembnejše tisto s Fletcherjem Hendersonom, predvsem zaradi pisanja aranžmajev skladb za njegov orkester – ter prehodno obdobje vzpostavljanja lastne glasbene kariere in iskanja avtorskega izraza v petdesetih letih – katerega predhodnost izraža že ime, pod katerim se je takrat pojavljal na sceni: Le Sony'r Ra, potem lahko njen preostanek razdelimo v tri prepoznavne ustvarjalne etape, vezane na konkreten geografski milje: chikaško, newyorško in filadelfijsko – planetarno. To, kar poslušamo na tem dvojnem albumu, je značilen sad zgodnjih let te zadnje etape. Leta 1968 se je namreč Sun Ra s trdnim jedrom svojega Arkestra iz New Yorka preselil v Filadelfijo. Ta je potem ostala njihova postojanka vse do konca njegove življenjske poti in od tod je potem osvajal svet.

Recimo, da je bila ameriška jazzovska scena konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let v prehodni recesiji, in spomnimo se, da je prav ta povzročila prehodni eksodus naprednih afro-ameriških ustvarjalcev v Evropo, še posebej v Pariz, kjer se je ravno takrat razcvetela uporniška subkultura, odprta in željna prav takšnih glasbenih posebnosti in pustolovščin. Seveda ob že nastajajočem humusu domačega free jazza. No, prav v teh smernicah je nastajala godba, ki se je dogodila na koncertu, ki ga prinaša ta album. Sam izbor skladb zanj je opredelila leto prej napisana Rajeva pesem z naslovom The Universe Sent Me to Converse with You, ki je tudi natisnjena v ovitku tega albuma in katere »uglasbeno« različico je mogoče slišati v končnem delu tega koncerta. Koncert je izvedla ena najmočnejših zasedb Arkestra, kar jih je kdajkoli bilo, saj je štela 25 članov, v njej pa so igrali vsi ključni in dolgoletni Rajevi sodelavci. Med njimi so bili: John Gilmore, Marshall Allen, Danny Davis, Eloe Omoe, James Jacson, Pat Patrick, Ronnie Boykins in Lex Humphries; ob njih pa še kopica tolkalcev ter štirje vokalisti in plesalci, med njimi seveda tudi legendarna Rajeva sodelavka June Tyson. Nastal je čudovit glasbeni dogodek, takšno živo izhodišče pa ne more ponuditi drugega kot izjemen glasbeni dokument, ki še danes ponuja popoln glasbeni užitek.

Zoran Pistotnik