Letnik: 2006 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: BIGor

IVA NOVA

Festival Rdeče Zore, Menza pri koritu, Metelkova mesto, Ljubljana, 9. 3. 2006

Ob napovedih, da gre za skupino iz Rusije, za potomke skupine Babsley, ki igra etnopunk ali karkoli že, se ti dvignejo jezne kocine, za kakšen nateg gre že spet. Ko pa se spraviš slišati in videti to skupino v živo, ki te skozi cel nastop zasiplje z molotovko, mešanico skaja, punka, reggaeja in ne-vem-že-česarkoli z ruskim prepoznavnim melosom, ti postane jasno, da napoved ni bila promocijska zanka. Ženska skupina Iva Nova iz Sankt Peterburga je z ljubljanskim nastopom, ki so mu sledili še nastopi po Sloveniji v okviru spomladanske evropske turneje, prinesla k nam utrip te ruske metropole. V vonju po »Piterju« so se mešali vsemogoči žanri in podžanri, ves čas pa je bila nad slovenskimi dušami velika ruska duša. Ko med vsako novo skladbo harmonikašica vleče svoj meh z na široko odprtimi in veselo uživaškimi usti ali ko edina potetovirana v skupini, bobnarka, tolče z metlicami po opnah močneje kot sam Slayerjev Lombardo, hitro postane kristalno jasno, da gre za skupino z velikim srcem. Brez kaplje pretencioznosti in z odmerjeno rusko patetiko so ustvarile mogočno atmosfero, ki je pri publiki vzbudila pozornost in toplo spoštovanje, ki ga je poplačala z veseljem ter spontanim odzivom. S pravimi odmerki je ta peterburški kvintet preskakoval iz optimističnega v črnogledo vzdušje, iz pesimistične realnosti v svetlo prihodnost. Četudi je kateri izmed njih zmanjkalo moči ali celo znanja za skladni skupinski proporc, so jo preostale prijateljice hitro dvignile na svojo raven in kot takšne so skozi celoten nastop dihale kot človeški kolektiv. Z ruskim folkom preskrbljena ritmičnost pesmi je klicala k plesu, enakomerne basovske linije v prepletu z nasičeno električno kitaro pa so silovito vračale udarec. Vendar to ni bila groba mačeha Rusija, to je bila nežna mati Rusija, ki je z izvornim in netrendovskim izrazom še enkrat prepričala, da je že skrajni čas, da se iz srednje Evrope obrnemo na vzhod, saj na zahodu ni nič novega.

BIGor